Po lastni poti od vil do vilic

V Socialno varstvenem zavodu Dutovlje, čigar stanovalci so odrasli iz vse Slovenije z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju ali razvoju, so se odločili, da povečajo lastno prehransko samooskrbo.

DUTOVLJE > “Naš zavod stanovalcem nudi v osnovni oskrbi tudi prehrano. Trenutno v vseh enotah oskrbujemo 171 ljudi. Naše potrebe po hrani so velike, saj zanje vsak dan pripravimo okrog 700 obrokov, za kar smo lani porabili 73 ton zelenjave in sadja,” je povedala direktorica zavoda Herta Sorta.

Odločitev, da povečajo lastno prehransko samooskrbo, je v njih zorela postopoma. Pri tem jih je spodbudilo, da smo Slovenci zadnji po stopnji samooskrbe s hrano v Evropi, skupaj s Finci. A ti imajo mnogo bolj neprijazno podnebje za kmetovanje kot mi. Hkrati smo zadnji po količini kmetijske zemlje na prebivalca, a prvi po kvadratnih metrih trgovin, v katerih prevladuje uvožena hrana.

Tako so v zavodu pred osmimi leti začeli postopoma obdelovati svojih 400 arov zemlje. Zdaj ugotavljajo, da ima to za posledico vrsto pozitivnih učinkov. “Njive se nam več ne zaraščajo; tu lahko izvajamo zaposlitvene dejavnosti z delovno terapijo za stanovalce, za tak način dela se jih je letos odločilo že 48. Poleg tega sami pridelujemo sveža in zdrava živila s kratko transportno potjo. Lani smo tako pridelali že tri odstotke hrane, letos je bomo, kot kaže, že več kot pet odstotkov,” Sortova opisuje utiranje lastne poti od vil do vilic.

Da je ideja zaživela, je mnogo pripomogel Primož Marušič, ki ima v zavodu službo animatorja, po izobrazbi pa je agronom. “Čeprav nismo certificirani, delujemo po načelih eko kmetijstva. Uporabljamo svoj kompost, imamo tudi rastlinjak. Letos smo pridelali krompir (več kot tono), poleg tega še čebulo, bučke, paradižnik, kumare, blitvo, stročji fižol ter radič in solato. V veselje nam je tudi skrb za zelišča. Gojimo tudi sadje, od sliv in jabolk do češenj, slednjih je bilo letos več kot sto kilogramov,” je naštel zavodove pridelke.

Stanovalcem, ki zelo uživajo v vseh fazah dela, od vzgoje sadik in priprave terena do namakanja, spremljanja rasti, obiranja in (malo manj) pletja, pa se obraz še dodatno razvedri, ko dobijo na mizo hrano, za katero so se morali tudi sami potruditi.

Morda se jim zato, kot so nam zatrdili, tiste dni zdi še slajša.

BOGDAN MACAROL

---