Po knjige v Slovenijo, po domoznansko literaturo v Trst

Sodelovanje med bralci in knjižnicami iz Trsta in s Krasa je vse močnejše. Bralno značko za odrasle Primorci beremo je skupaj zaključilo 156 bralcev, v akciji pa so skupno prebrali dva tisoč knjig s seznama. Priznanja in knjižne nagrade so podelili v Narodnem domu v Trstu, kjer od februarja deluje mladinski oddelek Narodne in študijske knjižnice Trst.

TRST, SEŽANA > V sežanski Kosovelovi knjižnici opažajo porast članov, ki pripadajo slovenski narodnostni manjšini, ki živi v Italiji. Deloma gre to pripisati dobri dostopnosti knjižnice v Sežani.

Otroci prevajajo staršem

“Predvsem v zadnjem letu se je bistveno povečal obisk slovenske narodne skupnosti, ki živi v Italiji. Razlog je širše socialne narave, saj se je veliko ljudi preselilo iz Italije v Slovenijo, njihovi otroci obiskujejo šolo v Sežani. Srečujemo tudi italijanske družine, kjer edino otroci govorijo slovensko in so prevajalci svojim staršem,” opaža ravnateljica Kosovelove knjižnice v Sežani Magdalena Svetina Terčon. Sežanska in tržaška knjižnica imata veliko skupnih članov in med seboj dobro sodelujeta.

Z odzivom na bralno značko je zadovoljna tudi Ksenija Majovski iz Narodne in študijske knjižnice Trst: “Po petih letih, kar smo vključeni v bralno značko, smo zelo zadovoljni, saj opažamo, da se krog bralcev širi.” Številke so zgovorne, prvo leto je bralno značko zaključilo 20 bralcev, letos pa 72. Ti so si izposojali knjige v treh knjižnicah, poleg tržaške še v Občinski knjižnici Salež in Knjižnici Pinko Tomažič in tovariši na Opčinah.

Vsi sodelujoči v akciji so prebrali 950 knjig iz letošnjega seznama, ki je vključeval 52 proznih in 11 pesniških del. Bralci Kosovelove knjižnice so v letošnji akciji prebrali približno 750 enot literature, kar 86 pa jih je v bralno značko tudi uspešno zaključilo.

Ob zaključku akcije Primorci beremo so v Narodnem domu svoje popotovanje predstavila Igor in Dominika Osvald, ki sta se leta 2006 odpravila na sedemletno pot po svetu. Dominika je kasneje o tej izkušnji napisala knjigo z naslovom Enosmerna vozovnica, ki je bila na seznamu letošnje bralne značke. Na pot sta odšla zato, ker sta ugotovila, da ju življenje doma utesnjuje in da se vrtita v začaranem krogu. Njuna zgodba je zgodba o svobodi, učenju in spoznavanju samega sebe. Do leta 2013, ko sta se zaradi naraščaja vrnila v Slovenijo, sta se domov vrnila le enkrat. Danes svojo odločitev dojemata kot najboljšo v življenju. PEM

V Trst po primorsko domoznansko gradivo

V Trstu je bralno značko zaključilo 50 bralcev, kar po mnenju knjižničarke Ksenije Majovski dokazuje: “Kar se tiče tržaške knjižnice, so bralci večinoma meščani. Ta informacija spodbija mnenje nekaterih, da je Slovencev v Trstu malo. Ni jih malo, a so razpršeni.”

Da slovenska skupnost v Trstu živi in diha, dokazuje tudi odprtje mladinskega oddelka v prostorih Narodnega doma februarja letos. V njem si lahko obiskovalci izposodijo približno sedem tisoč enot literature.

Knjižnica v Trstu je že vrsto let zanimiva tudi za obiskovalce iz Slovenije. “Bistveno se obisk iz Slovenije v zadnjih letih ni povečal. Predvsem k nam zahajajo ljudje, ki iščejo gradivo za študijske namene. Naša knjižnica je zelo bogata z domoznanskim gradivom iz Primorske,” je še povedala Ksenija Majovski.

PETRA MEZINEC

---