Po jabolka kmalu kar v šolski sadovnjak

Strokovnjaki Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica v okviru projekta Jabolko za nasmeh v sodelovanju s šolami zasajajo ali obnavljajo šolske sadovnjake. Obenem pa otrokom in staršem razlagajo, zakaj je jabolko z bližnjega drevesa drugačno od sadja z druge strani sveta.

Kmetijski svetovalec Miran Sotlar  je otroke in starše poučil, 
kako pravilno saditi in obrezati sadno drevje. Na šolskem vrtu 
so poleg jablan, hrušk in češenj posadili tudi maline in 
šparglje.  Foto: Veronika Rupnik Ženko
Kmetijski svetovalec Miran Sotlar je otroke in starše poučil, kako pravilno saditi in obrezati sadno drevje. Na šolskem vrtu so poleg jablan, hrušk in češenj posadili tudi maline in šparglje.  Foto: Veronika Rupnik Ženko

PIVKA > “Zadnje desetletje je bilo desetletje globalizacije. Zdelo se je, da hrana kar nastane v bližnjem supermarketu. Vemo, da ni tako in da hrana, ki prihaja od daleč, ni tako kakovostna,” pravi Darja Zadnik, svetovalka za razvoj podeželja na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Nova Gorica in koordinatorka projekta Jabolko za nasmeh. Ta želi med drugim dvigati zavest o pomenu zdrave prehrane odraščajočih, pa tudi zavest o pomenu in kakovosti lokalno pridelane hrane.

Otroci so po njenih besedah zanj pokazali veliko zanimanje. “Pravijo, da so s svojimi starimi očeti že sadili drevesa, kar nam pove, da smo eno generacijo preskočili,” na nujnost preobrata opozarja Zadnikova.

Odzvalo se je dvanajst osnovnih šol širšega območja brkinskega sadnega okoliša. Na pivški osnovi šoli so v soboto drevesa sadili v okviru tradicionalne prireditve Zdravje, največje bogastvo, ki so jo zaznamovale številne ozaveščevalne delavnice in predavanja za učence, starše, zaposlene in krajane. O prednostih uživanja lokalne hrane je spregovorila Tamara Urbančič, mentorica kmetijskih krožkov.

V polovici sadežev ostanki pesticidov

“50 odstotkov sadja in zelenjave na slovenskem trgu vsebuje ostanke pesticidov. To so dejstva, o katerih se premalo govori. Pesticidi so hormonski motilci, rakotvorni, mutageni, teratogeni. Zato me moti, da so celo po zdravstvenih domovih plakati, ki promovirajo uživanje sadja in zelenjave, a na njih nikjer niti z besedico ne piše, naj bo to lokalno, ker vsebuje manj ostankov pesticidov, ali najbolje ekološko oziroma vsaj iz integrirane pridelave in sezonsko. Največ ostankov je v nekaterih uvoženih sadežih, na primer grozdju in jagodah. Menim, da ti nikakor ne sodijo v kuhinje javnih zavodov,” je opozorila Urbančičeva.

Nadeja se, da bo do sprememb v miselnosti in ravnanju nekoliko pripomogel tudi projekt Z roko v roki do kakovostnih obrokov, ki ga v Primorsko-notranjski regiji izvaja Regionalna razvojna agencija Zeleni kras, njegov namen pa je povezati lokalne ponudnike hrane s šolami, vrtci in drugimi javnimi zavodi. “Ključna težava, s katero se pri tem soočamo, je pomanjkanje lokalne ponudbe. Naše podeželje se žal spreminja v spalna naselja. Še redki preostali kmetje pa hrano, ki jo pridelajo, prodajo na lastnem dvorišču.”

Kuharska mojstrica Slavica Smrdelj je prikazala, kako kupljene namaze, ki nemalokrat vsebujejo škodljive konzervanse in aditive, na preprost način v šoli in doma nadomestiti z domačimi namazi iz preverjenih sestavin. Na pivški šoli so tudi merili krvni sladkor in tlak ter holestero in prikazali pedikuro, obnoviti je bilo mogoče znanje prve pomoči in oživljanja z defibrilatorjem, spoznati zdravilne rastline in njihove učinkovine, gostili so lokalne pridelovalce, za učence pa pripravili tudi delavnice na temo duševnega zdravja in številne druge, je povedala vodja prireditve učiteljica Nadja Černetič.

VERONIKA R. ŽENKO


Najbolj brano