Pliskovica postaja stičišče kamna

Festival kamna združuje ljubitelje kamna, tako tiste, ki si z njegovo pomočjo režejo kruh, kot tudi one, ki ga imajo preprosto radi. Eno je gotovo: vse več je enih in drugih in ta vikend so imeli v Pliskovici veliko dela.

Festival kamna je postal pomembno stičišče ponudnikov in 
povpraševalcev. Foto: Petra Mezinec
Festival kamna je postal pomembno stičišče ponudnikov in povpraševalcev. Foto: Petra Mezinec

PLISKOVICA > Čeprav jo je organizatorjem vreme oba dneva zagodlo in je zato odpadla delavnica o gradnji zidov na suho, ki postaja na Krasu v zadnjem času pravi hit, pa so bili zadovoljni z obiskom in odzivom obiskovalcev.

“Ni vedno najpomembnejša masa, temveč tudi vzdušje. Kamnoseki, obrtniki in s kamnom povezana podjetja se tu srečujejo in navezujejo stike,” je povedal kamnosek Jernej Bortolato, duša in glavni pobudnik festivala, zdaj tudi predsednik sežanske obrtne zbornice. “Namen festivala je promocija kamnoseštva kot poklica, saj mu s tem zagotavljamo prihodnost. Poleg tega pa s festivalom skušamo oblikovati odnos ljudi do kamna,” je še povedal Bortolato.

Kako se je spreminjal odnos Kraševcev do kamna, ve najbolje povedati Gabrijel Jeram, starosta kamnoseštva na Krasu. “Po vojni so bili kamnolomi zelo aktivni, kamnoseštvo pa pomembna obrt. Ko sem pričel z delom v koprivskem kamnolomu, nas je bilo tam zaposlenih približno 80 ljudi. Kasneje so se kamnolomi, tudi tisti v Koprivi, zaprli, obrt pa pozabila,” pove. Sam je vseskozi ostajal v stiku s kamnom in pred 20 leti je opazil zanj najprej kanček zanimanja, zdaj ga je vse več.

Njegova strast je bilo zbiranje materiala iz zaprtih kamnolomov. “Da ne bi utonili v pozabo,” pojasni Jeram.

Borijo se za švedsko vstopnico

Vrhunec festivala je bilo vsekakor predtekmovanje za evropsko tekmovanje EuroSkills, ki bo prihodnje leto na Švedskem. V Pliskovici se je pomerilo šest kamnosekov: Aleš Krajnc, Tilen Meglič, Špela Šedivy, Nejc Šifrer, Rok Verstovšek Tanšek in Dejan Balić.

Najboljši trije med njimi se bodo pomerili še na sejmu Informativa, kjer bo znan udeleženec vseevropskega tekmovanja. Med mladi kamnoseki, starimi med 18 in 25 let, sicer tokat ni bilo niti enega zastopnika Krasa, niti Primorske, zastopane pa so bile skoraj vse ostale slovenske pokrajine.

Dleto in macola učita spoštovanja

Kljub temu je se tudi na Krasu zavest o lepoti kamna širi. Tako so v Vrhovljah pripravili pohod po poti kamna in na njem premierno pokazali kamnito hiško, kraški gostinci pa so kamnu prilagodili jedilnike.

Festival je ponujal veliko priložnosti tudi za tiste, ki se s kamnom srečujejo prvič. “Predvsem sem se naučila spoštovanja do kamnosekov,” je povedala ena od udeleženk kamnoseškega tečaja, ki sta ga vodili Jelena Uršič in Maruša Ličen, obe diplomantki sežanske višje šole za oblikovanje kamna.

Bolj izkušeni, člani kamnoseške skupine iz Manč, so svoja dela tudi razstavljali. Že enajst let ustvarjajo, je povedala Vesna Bratina, ena od 25 ljubiteljskih kamnosekov te skupine.

Festival, ki združuje

Pliskoviški festival postaja osrednji prostor, kjer se pretakajo znanje, poznanstva in izkušnje, opaža ravnatelj Višje strokovne šole Sežana Anton Marn: “Tu smo vsi ključni akterji na tem področju. Poleg srednje šole za gradbeništvo, naše višje šole, obrtnikov, podjetij in obrtnih zbornic so tu še številna društva ljubiteljev kamna po Krasu in Sloveniji, lokalne skupine, ... Posebej pomembna je prisotnost delodajalcev, zaradi katerih imajo mladi sploh možnost praktičnega izobraževanja. Če izvzamem obrtni sejem v Celju, jih je tu največ.”

Med enajstimi podjetji in obrtniki, ki so se predstavili na festivalu, je Kamnoseštvo Tavčar iz Povirja. “Predvsem sem zadovoljna, da sem na festivalu videla veliko mladih, ki so pripravljeni marsikaj narediti. Vzdušje je optimistično. Na Krasu je kamen gotovo najbolj zanimiv material, poleg tega pa zelo potegne človeka,” je povedala Marica Tavčar.

PETRA MEZINEC


Najbolj brano