Plesali so za debelo repo

Repa tropinka, nepogrešljiva jed koscev, je skupaj s košnjo skorajda utonila v pozabo. V volčjegrajskem društvu Debela griža skrbijo za to, da se to ne bi zgodilo. Potem ko so iz spanja uspešno obudili žganje čira čara, je veliko zanimanja požela repa tropinka, a receptov, ki se skrivajo v spominih gospodinj, je še veliko.

VOLČJI GRAD > Zgodba o repi tropinki se prične že za pusta, vedo povedati na Volčjem Gradu. Mara Štolfa, po domače Skončna, ena od volčjegrajskih gospodinj, ki so recepte v svojih spominih ohranile za prihodnje generacije, je vsakič rekla: “Dokler bom živa, bom plesala za debelo repo.” Tako se spominja Romana Marinšek Logar, ki je ena od pobudnic oživljanja nesnovne etnološke dediščine v vasi znotraj domačega društva Debela griža.

Repo, kisano v tropinah terana, poznajo tudi drugod po Krasu, a posebnost volčjegrajske tradicionalne jedi so krodigini in panceta. Priprava je vse prej kot hitra, saj traja debele štiri ure. Volčjegrajske gospodinje na olju najprej prepražijo česen, dodajo kilogram repe tropinke in pest ječmena, zalijejo z vodo in kuhajo na šibkem ognju dve uri. Ko dodajo na debelejše rezine narezano panceto, kuhajo še eno uro, nato dodajo štiri do pet krodiginov in spet kuhajo še eno uro. Po potrebi vmes dosolijo in prilijejo vodo.

Zaradi krodiginov so se tudi sprli

V kraški vasici se dobro zavedajo, da se sodobna prehrana močno razlikuje od prehrane starih Volčjegrajcev. Ne nazadnje se je spremenil tudi način dela in življenja.

“Repo tropinko je gospodinja pripravila v času košnje. Med kosce je postavila veliko skledo in vsi skupaj so jedli iz nje. Na robu so bili na kolobarje narezani krodigini (klobase iz kože oziroma kožarice) in panceta, poleg tega pa so najpogosteje pripravile še ajdovo polento, nekoliko redkeje ajdove žgance,” pove Marinšek Logarjeva. In se posmeje: “Nemalokrat so se tudi skregali, če je nekdo vzel preveč krodiginov ali pancete.”

Izjemno zdrava jed

Repa tropinka se tri do štiri mesece kisa v teranovih tropinah. Zato je še posebej zdrava, pove Marinšek Logarjeva, sicer biologinja in profesorica na Biotehniški fakulteti v Ljubljani: “Repa tropinka vsebuje več mlečne kisline in manj ocetne kot običajno kisana naribana (bela) repa ter več antioksidantov, ki nastajajo v kožicah grozdnih jagod.”

V Društvu Debela Griža so repo tropinko poskusno ponudili na zadnjem KulinArtfestu na Volčjem Gradu. In odziv? “Neverjeten, ljudi je zelo zanimala. Mogoče se Kraševcem zdi čudno, saj se jim repa ne zdi nič posebnega, a obiskovalci iz vse Slovenije so nad njo navdušeni,” je pojasnila sogovornica in poudarila: “S tem smo želeli pokazati, da določeno zanimanje na trgu je, zato upamo, da bo idejo kdo pograbil.”

“Pričarali” so staro žganje

V Društvu Debela griža pa že kar nekaj časa obujajo tudi žgano zeliščno pijačo Čira čara. “Na Voljčem Gradu so to pijačo kuhali v tridesetih letih. Le redki so recept ohranili, med njimi tudi družina Stojana Kosmine, Gornkni. Stojan je bil pri pripravi žganja tudi glavni svetovalec,” je povedala Romana Marinšek Logar. V volčjegrajskem žganju je pravo morje rastlin: bezeg, lipa, brinove jagode, žajbelj, rožmarin, kopriva, tri vrste mente, melisa, posušen šipek, trpotec, malo materine dušice in nekaj posušenega sadja.

“Brinovih jagod ne sme biti preveč, uporabi se celotno rastlino koromača, listje, korenine in cvetje. Iz svojega žganja izpuščam pelin, ker mi njegov okus ni všeč, hkrati pa dodajam kraški šetraj ali žepek, ki ga nekateri recepti omenjajo, drugi pa ne,” pove Marinšek Logarjeva.

PETRA MEZINEC

---