Plačujejo z beliči in s fičniki

Od včeraj Bistričani v občini lahko plačujejo ne samo z evri, temveč tudi z bistriškimi beliči in fičniki. Za začetek le v petih domačih podjetjih, ki imajo certifikat za poslovanje s to lokalno valuto.

ILIRSKA BISTRICA > Primorsko numizmatično društvo iz Ilirske Bistrice, ki je tudi izdalo beliče (in njihove podenote fičnike), namerava tovrstne certifikate podeliti vsaj 40 podjetjem v občini in tako vzpostaviti samostojen obtok nove lokalne valute. Za začetek pa je od včeraj možno plačevati v petih bistriških podjetjih.

Ilirskobistriška občina sicer ni prva, ki je v Sloveniji vpeljala lokalno valuto. To so pred dvema letoma storili že Trboveljčani, ki imajo svojo trboveljsko lipo.

In kaj sploh je bistriški belič? Je spominski kovanec oziroma žeton, ki ga je v nakladi 200 enot izdalo bistriško Primorsko numizmatično društvo. To zadnja štiri leta spominski kovanec pripravi ob kakšnem za občino pomembnem dogodku, letos so se odločili, da bodo s kovancem počastili 750-letnico prve pisne omembe Trnovega.

Večina žetonov, ki so jih skovali v najstarejši neprekinjeno delujoči kovnici na svetu - slovaški kovnici Kremnica, je iz medenine in so vredni 20 evrov (žetoni za 50 fičnikov), bakreni žetoni veljajo 30 evrov, srebrni (so sicer že pošli) pa 50 evrov.

Na beličih je podoba trnovskega hriba s cerkvijo svetega Petra, za dizajn žetona pa je zaslužen Romeo Volk, ki že vrsto let oblikuje za društvo.

“Uvajanje lokalne valute kot plačilnega sredstva ima vsaj dva razloga,” je opomnil Svit Laris iz društva. “Prvi je ekonomski, saj lokalne valute krepijo gospodarsko rast. Če bi, denimo, Bistričani plačo zamenjali iz evrov v beliče, bi jo bili prisiljeni porabiti na območju bistriške občine, saj ta valuta drugje ni veljavna. Tako bi več denarja ostalo doma. Drugi razlog pa je ekološki, saj bi s kupovanjem lokalnih izdelkov skrajšali pot od tovarne do potrošnika, tako pa bi se zmanjšal tudi transport in posledično izpusti toplogrednih plinov,” je dejal Svit Laris.

TINA M. VALENČIČ

---