Pivka na turističnem zemljevidu vse bolj poznana

V pivški občini so lani našteli skoraj 40.000 turistov, kar se v primerjavi s postojnsko, kjer je samo obiskovalcev Postojnske jame blizu 700.000, zdi malo. A če upoštevamo, da je bila pivška občina še pred nekaj leti turistično povsem nerazvita, je dosegla veliko večji napredek kot postojnska.

PIVKA, POSTOJNA > V postojnski občini odgovorni vzporedno s Postojnsko jamo, ki je v upravljanju koncesionarja, niso razvijali dodatne turistične ponudbe, ki bi gostom ponudila več, oziroma podaljšala njihov obisk. Za še večji turistični razvoj pivške občine bo po novem skrbel Zavod za turizem Pivka. Da se bodo turizma lotili resneje, pa napoveduje tudi novo vodstvo postojnskega zavoda Znanje.

Park vojaške zgodovine, krajinski park Pivških presihajočih jezer z ekomuzejem in nekaj ostale turistične infrastrukture v občini Pivka je z novim letom prevzel v upravljanje novi Zavod za turizem Pivka.

“Park je z lansko celovito ureditvijo kompleksa postal največji muzejski kompleks v Sloveniji. Letos nas čaka veliko dela na marketingu in prodaji, velik angažma pa zahteva že samo upravljanje. Veliko dela je tudi v ekomuzeju. Naš namen je v Pivko pripeljati čim več turistov in s tem turistični razvoj, ki bi se poznal ne samo na teh turističnih točkah, ampak v celi občini, tudi pri drugih turističnih ponudnikih,” načrte niza direktor zavoda Janko Boštjančič in dodaja: “S povezovanjem turistične ponudbe želimo v občini ustvariti prijazno okolje, ki bi turistom nudilo doživetje in možnost preživljanja prostega časa.”

Lani so v parku našteli več kot 32.000 obiskovalcev, v ekomuzeju pa približno 5000. Boštjančič meni, da je to že “kritična masa”, ki jo je mogoče usmerjati tudi k drugim ponudnikom, tako sobodajalcem kot gostincem in ostalim.

Za turiste so zato že začeli pripravljati različne celodnevne in večdnevne pakete. “Zlasti v drugi polovici lanskega leta smo imeli kar nekaj povpraševanja skupin, od šolskih pa do skupin upokojencev, raznih izletnikov, planincev, tabornikov, veteranov in gasilcev po celodnevnih paketih v občini Pivka,” pravi Boštjančič.

V pakete poleg Parka vojaške zgodovine in ekomuzeja “zapakirajo” tudi Šilentabor, kjer je nekoč stal največji utrjen kompleks na Slovenskem, pohode po presihajočih jezerih, voden pohod po krožni poti vojaške zgodovine, obisk podzemnih utrdb na Primožu iz obdobja med prvo in drugo svetovno vojno, tudi pohode po okoliških hribih, kot je Sveta trojica, obisk kobilarne v Ravnah, ...

Pivški župan Robert Smrdelj računa, da bo pivški zavod za turizem oziroma znotraj njega Park vojaške zgodovine v bližnji prihodnosti pridobil ustrezno muzejsko pooblaščenost, kar pomeni, da bo v enem delu opravljal javne muzejske naloge. To po besedah Janka Boštjančiča sicer počne že sedaj, a le v omejenem obsegu. “Pri tem gre namreč za javne naloge, ki jih zdaj sami financiramo iz turistične dejavnosti. To dilemo moramo razčistiti z ministrstvom za kulturo,” pravi Boštjančič, ki sicer ne skriva ambicije, da bi Park postal nacionalni vojaški muzej. Zdaj v Sloveniji pod okriljem ministrstva za obrambo deluje Vojaški muzej Slovenske vojske, v shemi ministrstva za kulturo pa vojaške zgodovine posebej ne pokriva nihče. Boštjančič še meni, da je sam muzejski kompleks glede na nacionalno pomembnost - vanj so bila vložena tudi večmilijonska državna in evropska sredstva - ne more biti prepuščen entuziazmu in dobri volji vsakokratnega župana, pač pa mora biti njegovo delovanje sistemsko urejeno.

Pivški župan Robert Smrdelj poudarja, da bo pomembna naloga zavoda tudi vzpostavitev vse potrebne javne turistične infrastrukture, predvsem na območju krajinskega parka, od označb jezer in tematskih poti do pravil obnašanja znotraj parka. Sicer pa je Smrdelj kot razlog za ustanovitev zavoda izpostavil predvsem dejstvo, da je področje turizma v občini preraslo dosedanje okvire, ki so omogočali vodenje v okviru občinske uprave, zato so ga osamosvojili.

Doslej le dva info centra, pa še ta pomanjkljiva

Precej drugačna je zgodba na Postojnskem. Tam že imajo zavod, ki je bil med drugim zadolžen tudi za področje turizma, a z bolj malo vsebine.

Tudi nova direktorica zavoda Znanje Vladka Krese, ki je to mesto prevzela jeseni, ugotavlja, da se doslej zavod ni dovolj udejstvoval na področju turizma. V njegovem okviru sta delovala le dva turistično informativna centra (v knjižnici in pri Mercator centru), ki ju je obiskalo manj kot 10.000 obiskovalcev. Po besedah Kresetove zanju ni bilo ustrezno poskrbljeno, saj ni bilo redno zaposlenih (le študentje in en zaposlen prek javnih del), razdelanega programa in ponudbe, niti dovolj kakovostne in strukturirane podpore obiskovalcem. To bodo zdaj spremenili.

Letos bodo v zavodu vzpostavili posebno organizacijsko enoto za turizem. “Kljub zahtevi po aktivnem zagonu in velikih pričakovanjih občine glede enote so sredstva v tem letu precej okrnjena in bo ekipa veliko manjša od predvidene, a predvidevam, da bomo lahko v veliki meri sledili začrtanemu programu,” napoveduje Kresetova. K sodelovanju nameravajo pritegniti ponudnike v mestu in na podeželju ter skupaj oblikovati pakete za različne ciljne skupine. “Ti programi bodo vabili dnevne, vikend ali tedenske obiskovalce. Dodatna delitev je predvidena na aktivne obiskovalce, družine, starejše ... Pakete bomo oblikovali glede na ponudbo kakovostnih turističnih ponudnikov v občini in regiji, dosedanje analize naših obiskovalcev in trendov v turizmu v zadnjih letih. Iskali pa bomo tudi povezave v širšem okolju.”

Znotraj zavoda kot svoja enota deluje tudi Notranjski muzej, kjer se je pred lansko postavitvijo stalne razstave število obiskovalcev gibalo le okrog 2000, lani pa je obisk narasel na dobrih 5500, kar pripisujejo tudi oglaševalski akciji Ledena doba v Postojni. Kresetova si želi, da bi tudi ta enota dobila svojega vodjo, ki je za tako institucijo nujno potreben.

Direktorica Zavoda Znanje napoveduje, da bo letos zaživela tudi spletna stran Visit Postojna, ki bo ponudnikom omogočila skupno, atraktivno ponudbo in pregled nad programi na enem mestu. “Dolgoročni cilj strani pa ni samo promocija turistične ponudbe in dogodkov, temveč bomo vzpostavili spletne rezervacije, kar bo obiske še poenostavilo.”

Postojno pa bodo opremili tudi s centralno info točko - steklenim kubusom na Titovem trgu. Postojna namreč do zdaj ni imela oznake centra, ne table, ki bi obiskovalce usmerjala k obisku mestnih in občinskih znamenitosti. “Pripravili bomo plastičen in pregleden prikaz opisa Mestne poti ter usmerjevalne table,” poudarja direktorica. Vse točke bodo opremljene s posebnimi NFC čipi, ki omogočajo podajanje informacij preko mobilnih telefonov.

VERONIKA R. ŽENKO

---