Ožepek, pogumni mož Krasa

”Cvetenje si vsako leto prihrani za pozno poletje in začetek jeseni. Kot bi se zavedal, da naši kranjski sivki ta čas ne ponuja prehranske zadostnosti,” je zapisala Andrejka Cerkvenik v knjižici Okusi dišečega Krasa o kraškem šetraju. V njej je dobil častno prvo mesto, v nedeljo pa bo dobil še čisto svoj praznik.

KAČIČE, DANE PRI DIVAČI > Kraški šetraj je res “pogumni mož Krasa”, kot ga v lani izdani knjižici imenuje Andrejka Cerkvenik z domačije Belajevi v Kačičah, pobudnica prvega festivala kraškega šetraja. Kdor spremlja Kras v vseh letnih časih, namreč opazi, da je spomladi ta izjemno barvit, saj tedaj bogato zacvetijo suhi kraški travniki. Poleti pa zaradi suše komaj najdemo kak cvet, še kraška trava se “potegne” v zemljo in počaka na jesenski dež. Kaj torej sploh tedaj nabirajo čebele? Seveda si pomagajo tudi z lipami in drugimi cvetovi dreves, ob koncu poletja pa jih razveseli kraški šetraj. In to ne samo z bogato hrano, temveč tudi s kar dvema barvnima različicama cvetov: belimi s škrlatnimi pikami v ustju in svetlo rožnatimi z vonjem po citrusih. “Na Vremščici in nekaterih drugih krajih pa domuje še tretji, pritlikavi šetraj s škrlatnimi cvetovi, a z manj izrazito aromo,” navdušeno opisuje Cerkvenikova rastlinico, ki jo Kraševci večinoma imenujejo “ožepek” ali “žep'k”. Tudi kraški čebelarji med zaščitenimi kraškimi medovi ponujajo ožepkov med.

Dovolj razlogov torej, da bo kraški šetraj ali ožepek dobil svoj prvi praznik. Ta se bo odvil v nedeljo med 10. in 18. uro na Belajevi domačiji v Kačičah, kjer bo kraški šetraj zastopan v številnih hladnih in toplih domačih jedeh in pijačah, izdelkih na stojnicah, ustvarjalnih delavnicah, prikazali bodo njegovo naravno rastišče, hišni nasad, vzgojo in razmnoževanje ter parno destilacijo. Dr. Petra Ratajc, ki je terenski del raziskave za doktorsko disertacijo opravljala prav na Krasu, pa bo spregovorila o kraškem šetraju in drugih ustnaticah v fitoterapiji in kulinariki.

“Kraški šetraj je naša avtohtona rastlina, naš ponos. S praznikom bi radi povečali njegovo prepoznavnost in promovirali edinstvenost našega območja v svetovnem merilu ter obenem osveščali ljudi o pomenu ohranjanja zdravja in samopomoči s pomočjo narave, sonaravnega kmetovanja,” pravi Cerkvenikova.

Praznik šetraja bo sicer zaokrožil osrednji del 2. Zeliščnega festivala na stiku Krasa in Brkinov, ki se ob sodelovanju domačije Belaj, društva Mejame, Parka Škocjanskih jam in Univerze na Primorskem začenja jutri popoldne v Danah pri Divači, kjer bodo študentje Univerze na Primorskem predstavili izsledke raziskave o dediščini zdravilnih rastlin in ljudske medicine biosfernega območja Kras. Boris Čok bo predaval o staroverstvu in zdravljenju z naravo v Lokvi in okolici, sledila bo okrogla miza o Krasu kot butiku evropske biodiverzitete. Na njej bodo sodelovali dr. Elena Varljen Bužan, predstojnica Inštituta za biodiverzitetne študije UP, biolog Slavko Polak iz Notranjskega muzeja, direktor Parka kocjanske jame Stojan Ščuka, divaški revirni gozdar Edvin Drobnjak ter predsednik Društva rejcev drobnice Krasa in Istre Evgen Gerželj. Zeliščni festival se bo sicer zaključil 13. septembra

MARICA URŠIČ ZUPAN

---