Otrok ni več sram, da imajo doma krave

Po zaslugi kmetijskih krožkov, ki so eden najprepoznavnejših projektov Društva za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom, se izboljšujeta odnos do kmetijstva in kulturne dediščine ter zavest o pomenu zdrave prehrane. Društvo je na območje občin Postojna, Pivka in Ilirska Bistrica prineslo tudi redne ali občasne kmečke tržnice.

Kmetijski krožki, ki so zaživeli v okviru Društva za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom, so posebni tudi v tem, da ne poznajo počitnic, tako kot počitnic ne pozna kmetijstvo. Zato so učenci vanje vključeni tudi med poletnimi počitnicami. 
 Foto: Veronika Rupnik Ženko
Kmetijski krožki, ki so zaživeli v okviru Društva za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom, so posebni tudi v tem, da ne poznajo počitnic, tako kot počitnic ne pozna kmetijstvo. Zato so učenci vanje vključeni tudi med poletnimi počitnicami.  Foto: Veronika Rupnik Ženko

POSTOJNA, ILIRSKA BISTRICA > Po sedmih letih delovanja se v Društvu za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom, ki je z izvajanjem nalog lokalne akcije skupine v okviru evropskega programa razvoja podeželja Leader usmerjalo razvoj podeželja na območju občin Postojna, Pivka in Ilirska Bistrica, lahko pohvalijo s 94 izpeljanimi projekti. Vanje je bilo vloženih 2,4 milijona evrov, od tega polovico evropskih. Poleg društva so bile nosilke okrog tretjine projektov občine, preostalih pa nevladne organizacije, posamezniki, kmetije in podjetja.

Kmetijstvo je prišlo v šole

Aleš Zidar, strokovni vodja društva pravi, da so bili nekateri projekti zelo prepoznavni in po uspešnosti izpostavljeni tudi na državni in evropski ravni.

To zlasti velja za projekt kmetijskih krožkov. Njihova mentorica Tamara Urbančič poudarja, da je kmetijstvo, ki je pri nas še vedno zapostavljeno in necenjeno, prav s tem, ko so ga začeli poučevati v šolah, dobilo drugačen pomen. “S kmetijskimi krožki skušamo ozaveščati mlade, da pridelava hrane ni nekaj sramotnega, temveč je pomembna z vidika samooskrbe, zahteva znanje in je lahko tudi podjetniška priložnost. Predvsem pa, da ni vseeno, kaj jemo in da je pomembno ekološko pridelovanje hrane, ki je prijazno do zdravja in narave.

Delovanje krožkov (še) ni urejeno

Odkar obiskujejo njen krožek, Urbančičeva opaža, da otrok ni več sram priznati, da imajo doma krave in da se ukvarjajo s kmetijstvom, z veseljem pa tudi zapojejo kakšno ljudsko pesem in sedejo za kolovrat.

Toda kljub dobrim rezultatom usoda krožka, katerega delovanje še vedno ni sistemsko urejeno, ostaja odvisna od uspešnosti prijav na razpise. “Ravno v tem tednu čakam na odgovore. Če ne bodo potrjeni, sem starše že obvestila, da bodo, žal, morali biti plačljivi. Čeprav so mi nekateri navrgli, da starši plačujejo, na primer, za nogomet, za kmetijstvo pa že ne, so mi samo starši dveh otrok od stotih odgovorili, da plačevanja ne bi zmogli,” je Urbaničičeva zadovoljna, da so pomen krožkov prepoznali tudi starši.

Krožki potekajo na štirih osnovnih šolah (Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica, Košana, Rudolfa Ukmarja Podgrad in Kuteževo) ter v Srednji gozdarski in lesarski šoli Postojna.

Tržnice so se “prijele”

Eden največjih in najboljših projektov društva je bila sicer organizacija občasnih in rednih kmečkih tržnic, ki so tukajšnjim lokalnim ponudnikom omogočile organiziran nastop na trgu. “Posebej me veseli, da se je v Postojni tržnica tako dobro 'prijela', da lahko živi naprej tudi po izteku projekta,” pravi Zidar, ki upa, da se bodo po začetnih zapletih razmere uredile tudi na tržnici v Ilirski Bistrici.

Zidar med ostalimi projekti - vsi so predstavljeni v posebni brošuri - izpostavlja tiste, pri katerih so sodelovali s sosednjimi, tudi čezmejnimi lokalnimi akcijskimi skupinami, na primer pri trženju turističnih kmetij Brkinov in Krasa, promociji Brkinske sadne ceste in povezavi kmečkih tržnic ob meji. Pri tem so našim proizvajalcem odprli možnosti za prodajo tudi na italijanskem tržišču.

Precej projektov je bilo tudi s področja ohranjanja kulturne in etnološke dediščine in njenega vključevanja v turistično ponudbo ter ureditev turistične infrastrukture. “Projekti temeljijo na pristopu od spodaj navzgor, kar pomeni, da so jih akterji izpeljali s ciljem, da ne bodo sami sebi namen, ampak jim bodo nekaj prinašali,” o pričakovanih učinkih pravi Zidar. Obenem opaža, da je društvo skozi aktivnosti spodbudilo številne prebivalce, da so začeli razmišljati o svojih priložnostih na podeželju, od kmetijstva do turizma.

V sedmih letih je bilo v 94 projektov vloženih 2,4 milijona evrov, od tega polovico evropskih.

V prihodnje še več poudarka lokalni samooskrbi

In kakšni so načrti za naslednje programsko obdobje, do leta 2020? Zidar odgovarja, da bodo temeljili na povečevanju lokalne samooskrbe in trajnostnemu turizmu. Še v tem mesecu bodo z vsemi deležniki organizirali prve delavnice, ki bodo osnova za oblikovanje strategije lokalnega razvoja in konkretne projekte.

VERONIKA R. ŽENKO


Najbolj brano