Oklestili so si sejnine

Ilirskobistriški svetniki so končno uskladili svoje previsoke sejnine z veljavno zakonodajo. Za svoje delo ne bodo več dobivali stalnega mesečnega dodatka, temveč bodo plačani zgolj po opravljenem delu. Najvišji znesek, ki ga bodo lahko prejeli na leto, pa bo po novem za polovico nižji.

ILIRSKA BISTRICA > Ilirskobistriški svetniki so v primerjavi z nekaterimi drugimi občinami s precejšnjo zamudo sprejeli nov pravilnik o sejninah, s katerim so bili prisiljeni zarezati v svoje prejemke.

Ob 110 evrov neto dodatka

Na občini so obrazložili, da pravilnik skladno z mnenjem računskega sodišča ne predvideva več stalnega mesečnega dodatka: “Mnenje je, da so svetniki plačani glede na opravljeno delo in potemtakem tega dodatka ne sme biti.“

Z zakonom o uravnoteženju javnih financ, ki velja že od leta 2012, pa se usklajuje tudi letni limit, torej najvišji znesek izplačanih sejnin, ki po novem znaša 7,5 in ne več 15 odstotkov županove bruto plače. Pravilnik ta pogoj določa le na letni ravni. Svetniki se niso strinjali, da bi veljal tudi na mesečni ravni, saj bi to pomenilo, da bi bili še dodatno prikrajšani.

Prevedeno v številke to v ilirskobistriški občini, kjer osnovna bruto plača župana znaša 3042 evrov, pomeni, da bo po novem za udeležbo na seji in odboru svetnik prejel (le) 155 evrov neto, medtem ko je doslej skupaj s stalnim mesečnim dodatkom (110 evrov neto) lahko prejel 288 evrov neto.

Kljub temu, da pravilnik doslej ni bil usklajen, pa občina svetnikom že doslej ne bi smela izplačevati več, kot določa zakon. Ali se je računica izšla, denimo zaradi manjšega števila sej, smo včeraj želeli vprašati župana Emila Rojca, a ni bil dosegljiv.

Sejnine tudi za člane krajevnih skupnosti

Po novem se znižujejo tudi sejnine za predsednika in člane nadzornega odbora (v povprečju za okrog 50 evrov neto). Predsednik bo prejemal 130 evrov, član pa 88 evrov neto sejnine.

Glavna novost pravilnika pa je, da omogoča izplačilo sejnin članom sveta krajevnih skupnosti. Člani doslej za svoje delo niso prejemali plačila oziroma so bili upravičeni le do povračila stroškov. Predsednik sveta krajevne skupnosti bo upravičen do 1,5 odstotka letne županove plače, posamezni člani pa do 30 odstotkov zneska, ki se izplača predsedniku. Svetniki so namreč nasprotovali, da bi bila višina izplačila odvisna od višine sredstev za materialne stroške posamezne krajevne skupnosti, saj bi to pomenilo, da ne bi vsi člani krajevnih skupnosti prejemali enakega plačila.

Se bodo pa sejnine za člane krajevnih skupnosti črpale iz sredstev za krajevne skupnosti (in ne ločene postavke), kar bo po drugi strani pomenilo, da bo ostalo manj denarja za ostale stroške. Člani krajevnih skupnosti se bodo izplačilu sejnin sicer lahko odrekli.

V postojnski občini si, za primerjavo, člani sveta krajevnih skupnosti sejnin ne izplačujejo. V skladu z odlokom o financiranju krajevnih skupnosti pa pripada vsaki krajevni skupnosti za povračilo stroškov za opravljanje funkcije predsednika znesek v višini 1.200 evrov neto na leto.

Župan Emil Rojc ni sprejel predloga odbora za gospodarstvo in finance, ki ga vodi svetnik Vojko Tomšič, da se vse sejnine na vseh ravneh ukinejo. Večina svetnikov naj namreč nad to možnostjo ne bi bila navdušena že na predhodnih usklajevanjih, zato župan predloga na občinskem svetu ni dal niti na glasovanje.

VERONIKA R. ŽENKO

---