Ogrožena voda za Kras in Istro

Če bi se pred predorom načrtovane hitre proge pri Sežani razlila večja količina goriv, bi tako onesnažila vodne vire Timava in zajetja Klariči, da bi “najverjetneje za več mesecev onesposobila oskrbo z vodo,” ugotavlja Analiza tveganja za onesnaženje podzemne vode in vodnega zajetja Brestovica zaradi gradnje nove železniške proge Trst-Divača. Ta je sestavni del gradiva državnega prostorskega načrta za progo, ki je danes zadnji dan v javni obravnavi.

KRAS > Analiza, ki jo je avgusta lani izdelal Inštitut za rudarstvo, geotehnologijo in okolje Irgo iz Ljubljane, se zaključuje z ugotovitvijo, da “le ob doslednem upoštevanju vseh omejitev in zaščitnih ukrepov, ki so povzeti po projektni dokumentaciji, gradnja in obratovanje nove železniške proge Trst-Divača ne bo prekomerno vplivala na vodno telo vodonosnika Brestovica.”

Seznam zaščitnih ukrepov med gradnjo obsega več deset zavez. Med drugim: gradbeni stroji morajo biti brezhibni, čim več naj uporabljajo biorazgradljiva olja in maziva, vode, ki vsebujejo cementno mleko (iz cementarn, od pranja vozil z gradbišča, ...), se morajo najprej umiriti, šele nato lahko gredo v tla, pa še to največ tisoč litrov na dan.

Čeprav se je gradnja hitre proge Trst-Divača tudi uradno odmaknila v čas po letu 2030, slovenska država vztraja, da bo končala sprejemanje državnega prostorskega načrta, Italija pa je postopek ustavila. Zgolj načrtovanje hitre proge Ronke-Divača naj bi stalo 56 milijonov evrov, polovico denarja bi prispeval Bruselj. Slovenski del bi znašal 19,8 milijona evrov. Toda kot je prejšnji teden v Sežani zatrdil Ljubo Žerak z ministrstva za infrastrukturo, bo Slovenija porabila “samo” dobre tri milijone evrov, ker bo izdelala le državni prostorski načrt, ne pa tudi izvedbenih načrtov. Po časovnici izpred nekaj let bi obe državi izdelali osnovne prostorske načrte letos. Slovenija jih končuje, Italija pa jih, kot kaže, ne bo. Italija pa ni le ustavila postopek umeščanja hitre proge Benetke-Trst v prostor, temveč vse bolj opušča tudi misel na njeno gradnjo. K temu naj bi jo poleg pomanjkanja denarja vodili tudi okoljski pogoji za gradnjo nove proge. Na italijanski strani bi po predračunih vsak kilometer hitre železnice stal kar 44 milijonov evrov (v Sloveniji manj, saj je za 11 kilometrski odsek predvidenih “le” 240 milijonov). Italijanska država sicer samostojno vodi postopek samo za povezavo do Ronk, medtem ko načrtovanje hitre proge od Ronk do Trsta usklajuje Bruselj. Deželna vlada Furlanije-Julijske krajine podpira gradnjo hitre proge, vendar čedalje šibkeje. Bolj se nagiba k posodobitvi obstoječe proge Benetke-Trst. Na njej bi vlaki lahko vozili do 250 kilometrov na uro in ne 350, kot naj bi na novi železnici. Slovenska stran pa ob hitri progi Sežana-Divača navaja, da bi potniški vlaki po njej vozili 250 kilometrov na uro, tovorni pa sto.MUZ

Kraška voda je zelo ranljiva

Trasa slovenskega odseka hitre proge Trst-Divača, ki se začenja na meji z Italijo pri Sežani, in konča pri Divači, namreč po ugotovitvah analize “v celoti poteka po predlaganem vodovarstvenem območju III kraškega vodonosnika Brestovica.”

Vodonosnik Brestovica ali kraški vodonosnik se razteza na 500 kvadratnih kilometrih ozemlja od Vremščice na vzhodu preko Dutovelj, Komna in Kostanjevice na italijansko stran vse do Doberdoba in Gradišča ob Soči. Glavni odtok iz njega je kraški izvir Timav pri Tržiču oziroma Štivanu v Italiji, ki je deloma zajet tudi za vodooskrbo, čeprav glavnina pitne vode za Trst in okolico prihaja iz črpališč v drugem, medzrnskem vodonosniku furlanske kotline.

Kraški vodonosnik napajajo padavine in ponikalnice, med slednjimi je najpomembnejša reka Reka, ki ponikne v Škocjanskih jamah, pa tudi drugi viri.

Za gradnjo hitre proge pa je ključna ugotovitev, da je “kljub razmeroma debeli nenasičeni coni zaradi majhne učinkovite poroznosti kraškega vodonosnika in odprtih razpok, ki se povezujejo od površja do podzemne vode, odtok vode s površine do podzemne vode zelo hiter. Ranljivost kraške podzemne vode je zato izredno velika.”

Proga v Italiji tik ob našem vodnem viru

To pomeni, da bi morebitna onesnaževala odtekala navzdol proti zasičeni coni, zato so med gradnjo predvideni številni zaščitni ukrepi, ki jo bodo tudi podražili. Če bi dosledno izvajali vse ukrepe, so še zapisali avtorji analize, nevarnost za onesnaženje vode ne bi bila večja od sedanje.

Toda ti ukrepi so predvideni samo za slovenski odsek proge. Velik vpliv na vodno zajetje Klariči, iz katerega se s pitno vodo oskrbuje pet kraških občin in deloma štiri istrske, pa bi imel tudi italijanski odsek proge. Ta poteka ne samo čez vodonosnik, temveč celo manj kot kilometer od črpališča v Klaričih.

Slovenija zamudila presojo vplivov

Na to je na javni obravnavi državnega prostorskega načrta prejšnji teden v Sežani opozoril Marko Kukanja z Občine Sežana. “Italija je Slovenijo o tem obvestila in jo pozvala, naj v 60 dneh sporoči, ali zaradi tega pričakuje čezmejne vplive. Vendar je Slovenija ta rok zamudila, zato Italiji zdaj tega ni treba presojati,” je bil kritičen do slovenske države.

Predstavnica ministrstva za okolje in prostor Meta Muršec je priznala, da je Slovenija rok res zamudila, a da lahko kljub temu od Italije kadar koli zahteva vstop v postopek. Ali bo država to tudi storila, pa ni povedala.

MARICA URŠIČ ZUPAN

---