Odlagališče zaprto, a bo porabilo še milijon

Čeprav je sežansko odlagališče ostalih odpadkov od zadnjega decembra zaprto, bo na njem še 30 let potreben monitoring. Postopek njegovega zapiranja bo stal dober milijon evrov - v prvem letu predvidoma 336.500 evrov, v ostalih 29 letih pa še dodatnih 740.000 evrov.

Odlagališče ostalih odpadkov bodo prekrili s štirimi plastmi, 
ki bodo skupaj merile dva metra in  pol. Foto: Petra Mezinec
Odlagališče ostalih odpadkov bodo prekrili s štirimi plastmi, ki bodo skupaj merile dva metra in pol. Foto: Petra Mezinec

SEŽANA > Po zaprtem odlagališču smo se sprehodili z Vlasto Kukanja, vodjo enote gospodarskih javnih služb pri Komunalno stanovanjskem podjetju Sežana. “Sem smo prej odlagali prečiščene ostale odpadke,” pokaže na odlagališče, ki se dviguje nad zbirnim centrom ob cesti Sežana-Vrhovlje.

Milijon za zaprtje

Strošek zapiranja odlagališča so v komunalnem podjetju ocenili na dober milijon evrov. V prvem letu bodo stroški znašali 336.500 evrov. Na podjetju so pripravili tudi razrez stroškov. Za izvajanje okoljskih monitoringov bo v prvem letu namenjenih 31.500 evrov, izvedba prekrivnega sloja z odplinjevanjem na obstoječi biofilter, odvajanje meteornih vod in zatravitev bo znašala 300.000 evrov, za bančne garancije pa bo potrebnih 5000 evrov.

Naslednjih 30 let po zaprtju odlagališča bodo porabili približno 25.000 evrov na leto za monitoring, vzdrževanje in bančne garancije.

Denar je že zbran, saj so štiri kraško-brkinske občine leta 2010 potrdile zbiranje “finančnega jamstva za zaprtje odlagališča” v ceni ravnanja z odpadki, ki so ga občani plačevali od tedaj, mesečno 0,78 evra na prebivalca. Do sedaj so v vseh štirih občinah že zbrali 950.000 evrov, s čimer bodo pokrili stroške zapiranja odlagališča.

2,5 metra plasti nad odlagališčem

“Najpomembnejši del zapiranja odlagališča je izgradnja prekrivnega sloja odlagališča, tako je predviden prekrivni tesnilni sloj skupne debeline najmanj 2,5 metra,” je pojasnila Vlasta Kukanja in pokazal na prostor, kjer so še pred slabima dvema tednoma odložili zadnje ostanke odpadkov.

Na odlagališče bodo, tako kot določa Uredba o odlagališčih, položili štiri plasti. Prva, plast za odplinjevanje, deluje kot izravnalna plast in je sestavljena iz plinopropustnih grobozrnatih materialov, visoka pa je pol metra. Druga je enako visoka mineralna tesnila plast. Nato bodo uporabili drenažni sloj, ki bo prav tako visok pol metra. Zadnja plast pa je tako imenovana rekultivacijska plast. Gre za zemeljski material oziroma kompost, ki bo predvidoma visok en meter.

“Nihče noče imeti odpadkov na svojem ozemlju. A so sestavni del načina življenja, ki ga živimo,” je Vlasta Kukanja komentirala očitke društva Kras S.O.S. in dodala: “Očitki o negativnem vplivu na okolje so neupravičeni, saj je odlagališče narejeno na način, ki preprečuje odtekanje škodljivih snovi v ponikalnico. Pod odlagališčem je nepropustna glinena plast.”

Monitoring bo trajal 30 let

Pomemben del zapiranja odlagališča bo tudi monitoring, poudarjajo v podjetju. 30-letni monitoring vključuje tri parametre, in sicer meritve meteoroloških parametrov, meritve in izračune emisije snovi v zrak, meritve emisije snovi pri odvajanju izcedne vode in onesnažene padavinske vode s površin odlagališča ter meritve parametrov onesnaženosti podzemnih voda z nevarnimi snovmi.

PETRA MEZINEC


Najbolj brano