Od učenja doma do sodobne šole

Šolstvo na Pregarjah ima dolgoletno tradicijo. Njegovi začetki segajo 140 let v zgodovino, ko so domače otroke poučevali še duhovniki po hišah. Šolo v tej brkinski vasi - ki je danes tudi najstarejša šola v občini in edina šola v Brkinih - so zgradili leta 1929. Visok jubilej so na šoli okronali s prireditvijo, pestro zgodovino šolstva na Pregarjah pa so ujeli v zanimiv zbornik in poučno razstavo.

PREGARJE > “Na Osnovni šoli Pregarje sem učila v šolskem letu 1962/63. Moram priznati, da me je bilo strah učiti otroke svojih sovaščanov. Govorila sem si: saj ne bom imela avtoritete, saj me ne bodo spoštovali kot učiteljico,” je delček svojih spominov opisala Marija Mahne-Male, nekoč tudi sama učenka šole na Pregarjah, ki jo je poklicna pot popeljala v Istro, kjer je bila sprva pomočnica ravnateljice na OŠ Dušana Bordona v Kopru, nato pa je postala še ravnateljica na OŠ Antona Ukmarja in OŠ v Luciji.

Poučevali že od leta 1875

Marija Mahne-Male, ki jo je na petkovi slavnostni prireditvi ob častitljivi 140-letnici šolstva na Pregarjah spremljala tudi hčerka Ksenija Benedetti, je odstrla tudi tančico časa, kakšno je bilo šolanje med vojno in po njej. “Naj sežem v tisti čas šole, ko smo bili državljani Italije. V tistih prostorih je bil tudi vrtec. Samo en dan sem smela biti v vrtčevski igralnici. Dolgo nisem razumela, zakaj me je oče izpisal. Danes pa vem, da je to storil zaradi ponosa, da je Slovenec,” je del spominov Marije Mahne-Male.

Šolstvo na Pregarjah sicer sega še daleč v predvojno obdobje. Njegovi začetki segajo v leto 1875, ko so po hišah poučevali različni domači duhovniki. Od leta 1882 je pouk potekal v zasebni hiši Jožefa Dodiča (po domače pri Rejcu).

Kot je povedala v. d. ravnateljice OŠ Rudija Mahniča-Brkinca mag. Mateja Šepič, je bila do prve svetovne vojne osnovna šola na Pregarjah pravzaprav pomožna šola ali šola za silo, kot so ji takrat rekli. Šolsko leto 1919/1920 je bilo prvo, ko je pregarske otroke začel poučevati učitelj Alojz Tomšič.

Petkovo prireditev so z igro, petjem in plesom oblikovali pregarski šolarji in vrtčevski otroci. Pomen šole za celotno skupnost pa je poudaril tudi Gregor Mohorčič z ministrstva za izobraževanje, šolstvo in šport, ki je dejal, da OŠ Rudija Mahniča-Brkinca že vrsto let kroji tradicijo odličnega šolstva, ki se uspešno spopada z vsemi novimi izzivi šolstva. “Te izzive spremenijo v svoje prednosti, ki jih z znanjem in veščino predajajo novim rodovom. Zavedajo se, da je znanje najpomembnejša valuta za prihodnost,” je dejal Mohorčič.

Stavbo dobili leta 1929

Kot kažejo podatki iz pregarske župnijske kronike, so novo šolsko poslopje začeli graditi 3. aprila 1928. In že takoj naslednje leto je pouk potekal že v novi šoli s tremi učilnicami, učiteljskim stanovanjem in vrtom. Na slednjem je danes igrišče.

Med drugo svetovno vojno je tudi na Pregarjah delovala partizanska šola, do požiga vasi 18. maja 1944, ko je bila požgana tudi šola. Po požigu šola ni več delovala, vendar je Danica Bubnič Babič skozi pionirsko organizacijo izvajala tudi poučevanje.

Po koncu vojne je šolstvo na Pregarjah spremljalo kar nekaj težav, ki so bile povezane tako z neustreznimi gmotnimi pogoji kot tudi z učiteljskim kadrom. V šolskem letu 1967/1968 se je tem težavam pridružilo še upadanje števila učencev, ki se je v tem šolskem letu prvič znižalo pod število 100.

Tako so v naslednjih letih vse do današnjih dni vznikale pobude o ukinitvi šole ali vsaj njeni preobrazbi v podružnično šolo, s katerimi pa se ne zaposleni ne domačini nikoli niso strinjali, saj šola v veliki meri prispeva k razvoju kraja. Vendar se za podmladek OŠ Rudija Mahniča-Brkinca na Pregarjah ni bati. Že več kot desetletje na šoli poteka tudi predšolska dejavnost, katere zametki segajo že v leto 1968. Pred petimi leti so s prenovo šole začeli zidati tudi prizidek vrtca, ki ga v letošnjem šolskem letu obiskuje 17 otrok.

Osnovna šola Rudija Mahniča-Brkinca je 140-letnico šolstva na Pregrajah obeležila z obsežno in zanimivo publikacijo. Vanjo je zajeta zgodovina šolstva, kresijo pa jo tudi spomini nekdanjih ravnateljev, učiteljev in učencev, ki so jo obiskovali. “Spominsko gradivo vseh, ki so obiskovali šolo, smo začeli zbirati že lani. V delo so bili vključeni tudi učenci, ki so gradivo zbirali po hišah,” je pojasnila Mateja Šepič. Iz zbranega gradiva pa se ni rodil le bogat zbornik, pač pa tudi razstava, ki so jo postavili na ogled v šolski avli. Na njej si je mogoče ogledati stare eksponate šolstva - šolske klopi, črnilnike, učila, matične knjige. Pa tudi fotografske utrinke šolskih dni od konca 2. svetovne vojne.

Uspešna šola

V zadnjih petnajstih letih je bila šola na Pregarjah deležna nove prenove, preuredili so šolsko kuhinjo, uredili prizidek za kotlovnico in večnamensko šolsko igrišče. Po neurju s točo avgusta 2008 so začeli obnavljati streho. Daleč najobsežnejša gradbena dela pa so začeli izvajati aprila 2009, ko so zastavili gradnjo prizidka in prenovo celotne šolske stavbe. Želje po telovadnici so se učencem in učiteljem uresničile v lanskem šolskem letu, ko so prostore za te dejavnosti dobili v obnovljenem vaškem domu, ki se nahaja le lučaj od šole.

Danes šola poleg “običajnih” učnih obveznosti nudi učencem mnoge obšolske dejavnosti, ki jih je v posameznem šolskem letu do 13. Poleg sodelovanja v različnih projektih izdajajo tudi šolsko glasilo. Lani pa je šola pridobila tudi naziv Kulturna šola, saj se kljub majhnemu številu otrok in pedagoških delavcev kulturno udejstvuje na različnih področjih. “Želimo si, da bi bila šola še mnogim generacijam hram učenosti, krajanom pa ponos,” je dejala Mateja Šepič.

TINA M. VALENČIČ

---