Od kod imena treh divaških ulic?

Kakšno vlogo so imeli za Divačo Albin Dujc, Prekomorske brigade in Istrski odred, da so po njih imenovali tri ulice? Odgovor na to vprašanje bo ponudil jutrišnji pogovorni večer Stojana Lipolta.

Bolnišnico Zalesje (na fotografiji je polaganje 
venca k spomeniku v njeni bližini aprila 2014, 
ko je slavila  70. obletnico) bo Občina Ilirska 
Bistrica rekonstruirala. Foto: Tomo Šajn
Bolnišnico Zalesje (na fotografiji je polaganje venca k spomeniku v njeni bližini aprila 2014, ko je slavila 70. obletnico) bo Občina Ilirska Bistrica rekonstruirala. Foto: Tomo Šajn

DIVAČA > Na že 29. pogovornem večeru Divača - mesto nad Reko bo divaški arhitekt Stojan Lipolt osvetlil dogodke iz 2. svetovne vojne, s katerimi se je takratna generacija odzvala na sistematično nasilje, ki je imelo za Kraševce svoj epicenter v Trstu.

“Priprave na asimilacijo primorskih Slovencev se pričnejo takoj po Pariški mirovni konferenci leta 1919, ko Primorska tudi formalno pripade Italiji. Posebne oblike pritiska na preproste ljudi, še posebej pa na upornike, se vršijo preko posebnega sodišča za zaščito države, ki s tem namenom občasno zaseda celo v Trstu. Sledijo marežanski proces, 1. in 2. tržaški proces, proces proti udeležencem bitke na Nanosu…,“ pojasnjuje Lipolt ozadje časa, ki je močno zaznamovalo tudi dolino Reke: Viktor Bobek iz Ilirske Bistrice je bil obsojen na smrt, Albin Dujc, Ivan Gašperšič, Ludvik Požrl, Albin Škrlj in Janko Vatovec iz Vremske doline pa so bili obsojeni na 30 let ječe.

Po italijanski kapitulaciji septembra 1943 nasilje še stopnjujejo Nemci v okviru cone Jadransko primorje. “Za te namene vzpostavijo ekipo s krvnikoma Odilom Globočnikom in Christianom Wirthom na čelu, priključi se jim sadist Gaetano Collotti s svojo bando, ki konvertira iz fašista v nacista. Prva dva prineseta v Trst izkušnje iz nemških taborišč, Collotti pa na Slovencih, Istrijanih in Tržačanih, ki niso soglašali s fašizmom, nadaljuje s svojimi zastrašujočimi metodami torture,” pravi Lipolt.

O sodnih procesih proti upornim Slovencem, nastanku Prekomorskih brigad na jugu Italije, povratku slovenskih fantov v domovino ter partizanski bolnišnici Zalesje v Brkinih, ki je delovala v sklopu Istrskega odreda in je predstavljala humanistični odgovor na nasilje, bodo z Lipoltom spregovorili Izidor Čebron, danes 92 let star borec 1. prekomorske brigade, udeleženec desanta na Drvar, operacij pri osvobajanju Beograda ter borec na sremski fronti, dr. Eldar Gadžijev, upokojeni kirurg, profesor, sin pokojnega dr. Magomeda Gadžijeva, ustanovitelja partizanske bolnišnice Zalesje, in Mateja Kakež, kustosinja ilirskobistriške enote Pokrajinskega muzeja Koper, ki bo predstavila aktivnosti Občine Ilirska Bistrica pri rekonstrukciji bolnišnice Zalesje.

Pogovorni večer bo jutri ob 18.30 v dvorani Muzeja slovenskih filmskih igralcev v Škrateljnovi domačiji v Divači. Vstop je prost. MUZ


Najbolj brano