Od Avstro-Ogrske do danes

“Svojo prvo razglednico sem dobil januarja 2007 in od tedaj sem jih zbral več kot 700. Razglednice v moji zbirki so z motivi Ilirske Bistrice, Trnovega, Snežnika, nekaj pa tudi s Prema, iz Zabič in Dolnjega Zemona,” je Primož Rojc, zbiratelj razglednic in drugega domoznanskega gradiva predstavil svojo zbirateljsko bero. Od danes bo na ogled v Galeriji Doma na Vidmu.

Na stari razglednici zbiratelja Primoža Rojca so Vencinove hiše. Razglednico je  izdal Franc Kunc, v Ljubljani,  poslana je bila leta 1908. Foto: Vir: Primož Rojc
Na stari razglednici zbiratelja Primoža Rojca so Vencinove hiše. Razglednico je izdal Franc Kunc, v Ljubljani, poslana je bila leta 1908. Foto: Vir: Primož Rojc

ILIRSKA BISTRICA >Bistriške ulice na starih razglednicah je naslov razstave, ki jo bodo odprli danes ob 19. uri v Galeriji Doma na Vidmu. Razstavljenih bo 160 razglednic na štirinajstih plakatih, ki jih je oblikoval Matjaž Penko.Najstarejše razglednice so iz leta 1898, najnovejše pa so iz zadnjih let.

“Bistričani imamo veliko lepih razglednic. Po zelo grobi oceni so jih v teh 116 letih izdali približno 700, na njih pa se pojavlja vsaj tisoč motivov obeh krajev. Če k temu dodamo še okoliške kraje, predvsem Jelšane, Knežak, Podgrad in motive Snežnika, pa ta številka naraste krepko čez tisoč različnih razglednic na območju celotne današnje ilirskobistriške občine,” je povedal Primož Rojc, ki je tudi sicer znan kulturni delavec v domačem Dolnjem Zemonu in v vsej bistriški občini.

Bogastvo zbirke Primoža Rojca je med drugim tudi v tem, da predstavljajo svojevrstni zgodovinski sprehod po ulicah in vedutah Bistrice in Trnovega, dveh krajev, ki sta bila sicer v neposredni bližini, pa vendarle kar precej različna.

To je bil čas avstro-ogrske države, ko sta bila Bistrica in Trnovo oddaljena deset minut hoda, kot lahko preberemo v opisih iz konca 19. stoletja. Italijani so v svoji vnemi poitalijančevanja krajevnih imen najprej Bistrico spremenili v Bisterzo, Trnovo pa v Torrenovo. Leta 1927 pa so oba kraja administrativno združili v mesto z izmišljenim imenom Villa del Nevoso (kraj pod Snežnikom). Glede na to, da so oblasti po drugi svetovni vojni ohranile to fuzijo, govorimo poslej le o Ilirski Bistrici, čeprav se ime Trnovo v njenem okviru ohranja do danes.

Zgodovinski okvir Bistrice in Trnovega je pogoj za razumevanje Rojčeve zbirke razglednic, ki so jih predvsem v času starega cesarstva in tudi med obema svetovnima vojnama izdajali na veliko. V času italijanske zasedbe, ko sta bila Bistrica in Trnovo polna vojaštva, so razglednice cvetele. Na njih se pojavljajo celo zemljevidi Istre s podčrtanim imenom Villa del Nevoso, da so domači, denimo, nekje na jugu Italije, vsaj približno ugotovili, kje služi njihov sin vojni rok kralju in domovini.

Rojc si želi, da bi enkrat zbrali dovolj poguma in bistriške razglednice, ki jih hrani Knjižnica Makse Samsa in nekateri samostojni zbiralci, izdali v knjigi. Eden od teh zbiralcev je tudi Vojko Čeligoj, zgodovinar in kronist, numizmatik in filatelist, ki mu Primož Rojc posveča razstavo. Ta bo na ogled v Galeriji na Vidmu do 20. avgusta. TOMO ŠAJN


Najbolj brano