Občine ob reki Reki naj še bolj sodelujejo

Stanje reke Reke, ki je nekoč veljala za mrtvo, se je zelo izboljšalo, pa vendar bi bilo treba na področju upravljanja z vodnimi viri postoriti še marsikaj, ugotavljajo v Parku Škocjanske jame, ki je skupaj s petimi partnerji skozi projekt vrednotil upravljanje voda na področju lastnega parka in hrvaškega parka Risnjak.

Borut Peric iz Parka Škocjanske jame in Kim Mezga z 
Geološkega inštituta. Foto: Tina M. Valenčič
Borut Peric iz Parka Škocjanske jame in Kim Mezga z Geološkega inštituta. Foto: Tina M. Valenčič

ILIRSKA BISTRICA > Da bi postavil temelje za dolgoročno in trajnostno upravljanje vodnih virov, predvsem v parkih Škocjanske jame in Risnjak (hrvaški Gorski kotar), se je Park Škocjanske jame povezal s petimi partnerji iz Slovenije in Hrvaške, ki so družno ovrednotili trajnost upravljanja z vodami v obeh parkih. Ugotovitve so predstavili v bistriški knjižnici Makse Samsa.

Park Škocjanske jame je v okviru projekta pripravil delavnice za osnovne šole z Bistriškega, strokovni ekskurziji za študente iz Kopra, Ljubljane in Zagreba, za domačine pa delavnice. Izdali so publikaciji in izdelali kratki film na temo vodnega kroga, katerega režiser je Ciril Mlinar Cic.

Z barvo ugotavljali razvodnice

Inštitut za raziskovanje Krasa ZRC SAZU je na območju Mašuna izpeljal sledilni poskus z barvo: v brezno v Blatni dolini pri Mašunu so zlili okolju neškodljivo barvo in z opazovanjem natančno določili razvodnice med izviri Bistrice, Malenščice in Riječine kot najpomembnejšimi vodnimi viri na območju obeh parkov. Ugotovitve so podlaga za oceno njihove ogroženosti pred različnimi viri onesnaženja.

Geološki zavod Slovenije je analiziral podatke o upravljanju z vodami v porečju reke Reke. Za vrednotenje so izbrali metodologijo, ki je bila prvič razvita za Ženevsko jezero, kjer so imeli v 80. letih prejšnjega stoletja zelo velike težave s kopičenjem fosfatov. S tako imenovano metodo Lemano so analizirali okoljske, ekonomske in socialne vidike upravljanja voda v porečju Reke.

Medtem ko so se na slovenski strani osredotočili na reko Reko, je Narodni park Risnjak izvedel hidrospeleološko kartiranje izvira reke Kolpe. Na podlagi obsežnih raziskav društva Dinaridi so tako prvič izdelali natančen prikaz izvira Kolpe do globine 65 metrov. Geotehniška fakulteta Univerze v Zagrebu se je medtem lotila analize izvira Gločevac, ki pripada porečju izvira Kolpe in ki je pomemben za oskrbo z vodo. Z metodo Lemano, ki so jo uporabili tudi v porečju reke Reke, so prišli skoraj do identičnih ugotovitev kot v Sloveniji. Najslabše je ocenjen ekonomski kapital, torej vodovodna infrastruktura na tem območju.

Vodovodne cevi puščajo

“Stanje reke Reke se je izboljšalo, kljub temu pa še vedno v njej ni ugodna struktura rib, saj je več tujerodnih vrst kot domačih, ki so bolj občutljive na spremembe,” je povedala Kim Mezga iz Geološkega inštituta. Najslabše se je obneslo gospodarsko premoženje v porečju Reke, predvsem vodovodna infrastruktura, saj se v občinah v porečju izgubi med 26 in 47 odstotki vode iz vodovodnega omrežja. “To pomeni tudi prenašanje stroškov na prihodnje generacije,” je poudarila Mezgova.

Težave so tudi pri čiščenju odpadnih voda in odvodnji, saj za skoraj polovico prebivalstva v porečju Reke ni jasno, kako imajo to urejeno. Tudi občutljivost ljudi za težave z vodnimi viri je zelo nizka.

Da bi izboljšali stanje, Geološki inštitut predlaga obnovo vodovodnega omrežja. “Stanje bi bilo dobro šele, če bi bile izgube manjše od petih odstotkov. Ne želimo se primerjati s Švicarji, a v interesu nam je, da bi vsako leto skušali zmanjšati te izgube vsaj za malenkost. Da bi, denimo, v programih vodovodov pisalo, da želijo zmanjšati izgube za en odstotek,” je ocenila Mezgova.

Doseči želijo tudi, da bi za vsaj 95 odstotkov prebivalcev v porečju Reke vedelo, kako imajo urejeno čiščenje odpadnih voda in odvodnjo. “Ne želimo siliti ljudi v nove naložbe v čistilne naprave le zato, da bi ugodili nam, pač pa se želimo le prepričati, ali delujejo tisti sistemi, ki jih že imajo,” je pojasnila. Prednost pri čiščenju odpadnih vod je treba dati naseljem v zgornjem delu toka, neposredno ob reki Reki (od Zabič do Ilirske Bistrice). Tam so v zadnjih letih izmerili tudi nekoliko višje koncentracije fosfatov, pojasnjujejo v Geološkem inštitutu.

Reka Reka izvira na južni strani Snežnika na Hrvaškem in po 53 kilometrih površinskega toka ponikne v Škocjanske jame. Njeno porečje obsega dobrih 450 kvadratnih kilometrov. Teče po flišnem površju, na poti pa se ji pridružijo pritoki Molja, Bistrica, Padež in drugi. Ob nizkem pretoku se bogati iz akumulacijskih jezer Mola in Klivnik. Podzemna voda ima na kraškem območju nizko samočistilno sposobnost, zato je pomembno, v kakšnem stanju je Reka, preden ponikne v Škocjanske jame.

Povezane občine bi bile močnejše

Ker si območje porečja reke Reke deli pet občin - Ilirska Bistrica, Postojna, Pivka, Divača in Hrpelje-Kozina - bi bilo po mnenju inštituta dobro njihovo povezovanje pri pripravi akcijskih načrtov za upravljanje z vodami. Vanje bi vključili tudi občane in tako zvišali stopnjo njihove občutljivosti do vodnih virov. “V letni načrt bi lahko umestili šest stvari. Popisali bi objekte, ki povzročajo konkretna in nevarna onesnaženja Reke, pripravili načrte za umik spornih človekovih dejavnosti za rabo prostora na vodovarstvenih območjih ter spremljali in prijavljali nelegalne izpuste v vode ter divja odlagališča odpadkov. Dodatno bi nadzirali delovanje čistilnih naprav ter obveščali in ozaveščali javnost o problematiki upravljanja z vodami. Predstavniki občin, komunal in vodovodov pa bi lahko razmere izboljšali tudi s prijavami na različne evropske razpise,” je povedala Kim Mezga in dodala željo, da bi vseh pet občin na spletnih straneh objavljalo ukrepe, ki jih izvajajo za ta namen.

TINA M. VALENČIČ


Najbolj brano