Občina Hrpelje-Kozina je krajevnim skupnostim ukinila bančne račune
Hrpeljsko-kozinski občinski svetniki so nedavno s spremembo statuta ukinili transakcijske račune krajevnih skupnosti, zato odslej vse njihove bančne transakcije vodi občina. V občinski upravi pravijo, da s tem privarčujejo. A nekatere krajevne skupnosti se s tem ne strinjajo, in menijo, da so jim odvzeli avtonomijo.
Nad velikimi naložbami v krajevnih skupnostih (na fotografiji
je vaški dom v Rodiku med gradnjo) je že doslej bdela občina,
odslej pa bo tudi nad majhnimi, vključno z nakupi sesalnikov
za potrebe vaških domov. Foto: Lea Kalc Furlanič
HRPELJE, KOZINA
>
“Šel sem na občino in se pozanimal, kaj bo s prihranki naše krajevne skupnosti. Z upravljanjem mrliške vežice in pokopališča se nam jih je namreč nabralo približno 4000 evrov, zato smo želeli vedeti, ali z njimi še naprej lahko razpolagamo, kot smo doslej - porabili smo jih lahko namensko, torej za potrebe pokopališča,” nam je pojasnil predsednik Krajevne skupnosti (KS) Rodik Gregor Mihelj. Na občini so mu odgovorili, da bo tako tudi poslej.
Nekdanji predsednik KS Rodik Viljan Sluga pa je še dopolnil, da je prej vsaj štiri leta računovodstvo njihove KS vodil zunanji servis iz Divače, ne pa občina. Računi so bili ločeni, eni za namensko porabo njihovega privarčevanega denarja, drugi pa za investicije v KS, ki jih je po letnih planih odobrila in plačevala občina.
Občina bo prihranila 4500 evrov na leto
Po novem je torej vodenje računov vseh KS, teh je v občini 15, prevzela občina. Tam utemeljujejo, da s tem racionalizirajo delo občinske uprave, dosledneje sledijo zakonodaji (o lokalni samoupravi in o financah) in privarčujejo za stroške vodenja računov ter za administracijo v KS, skupaj približno 4500 evrov na leto.
Mihelj je še povedal, da za zdaj zaradi tega v rodiški KS nimajo težav. Občina jim je odobrila vse načrtovane investicije v tem letu, ki jih tudi plača. Tako se med drugim pripravljajo na obnovo in dograditev avtobusnega postajališča, na dokončanje vaškega doma in obnovo pokopališkega podpornega zidu. Izvajalce del si lahko izbere krajevna skupnost sama.
Na občini pojasnjujejo, da je že zdaj vsa administrativno tehnična dela za KS opravljala občinska uprava, saj KS za to nimajo tehničnih možnosti in tudi ne strokovnega osebja. KS imajo tudi brez pravne subjektivitete še naprej dolžnost in pravico opravljati svoje dejavnosti, ki so določene v statutu. Ne bo pa jim več treba pripravljati zaključnih računov in bilanc, kar je povzročalo tudi stroške. “KS bodo imele v okviru proračuna občine svoje kontne postavke na prihodkovni in odhodkovni strani. Namen porabe denarja na teh kontnih postavkah pa bo določen v skladu s finančnim načrtom, ki ga bodo krajevne skupnosti sprejele,” je pojasnil Vasja Valenčič iz občinske uprave.
Čemu sploh še volitve v KS?
Nekoliko nejevolje ob novosti pa je pokazal predsednik KS Gradišče pri Materiji Karlo Šturm, ki pravi: “Dokler ima krajevna skupnost svoj bančni račun, se počuti bolj odgovorna, bolj avtonomna. Ko pa izgubi status pravne osebe, kar se je z ukinitvijo bančnih računov zgodilo, je počutje v KS povsem drugačno. Nismo več samostojni, ne delujemo in ne poslujemo več s svojim 'tempom', vse je centralizirano na občini, ona ima sedaj v rokah vajeti KS.”
Zato se Šturm sprašuje, zakaj bi odslej sploh še volili člane sveta v KS, “dovolj bi bilo imeti vaške skupnosti, bi še več privarčevali.” Občina namreč ukinitev transakcijskih računov KS utemeljuje tudi z varčevalnimi ukrepi.
Pobudo za ukinitev transakcijskih računov krajevnih skupnosti je že na začetku mandata občinski upravi podal svetnik Pečarjeve liste Robert Grk. “Zakaj bi občina bankam plačevala vodenje računov 15 KS, ko pa to lahko dela sama, ta denar pa porabi za kaj drugega? Poleg tega pa s tem še razbremenimo morebitne kazenske odgovornosti predsednike KS, če pride do zapletov pri poslovanju KS. Za kar bi morali predsedniki odgovarjati tudi s svojim premoženjem, pa čeprav KS financira občina. Po novem bodo KS vseeno odločale o porabi denarja, iskale izvajalce in ohranile druge pristojnosti, ki so jih imele. Ni res, da s tem občina omejuje in krči KS, ravno nasprotno, saj smo že sprejeli, da v prihodnjem mandatu ustanovimo še eno krajevno skupnost, KS Hotična.”
V vaseh veliko naredijo sami
Šturm je še prepričan, da se delovanje in poslovanje KS na podeželju ali v mestih razlikuje: “Pri nas na podeželju vlada drugačna klima, ljudje skrbijo za svojo KS. Mi veliko operativnega dela opravimo sami. Ni nam težko udeležiti se čistilne akcije ali ob vikendih prostovoljno zidati vaški dom, popravljati poti, zidove in podobno. V naseljih je to drugače, tam delajo pločnike in kanalizacijo, v skoraj vsem so odvisni od občine. Ob tem pa se bojim še, da bodo sedaj, ko KS nismo več samostojne, občina bolj prisluhnila tistim KS, ki so trenutni občinski oblasti bolj po godu zaradi takih ali drugačnih razlogov. Ko se bo zamenjalo vodstvo občine, pa bo lahko spet drugače.”
Za zdaj z novim načinom vodenja računov, ki v bistvu deluje šele dober mesec, težav nimajo niti v KS Hrpelje, ki ji predseduje Peter Borsić. Ta je za naš časopis povedal, da ima njihova KS 700 evrov prihrankov. “Želimo si kupiti nov računalnik in tiskalnik ter sesalnik za kulturni dom, zato sem na občino naslovil vlogo. Dejali so, da nam bodo izdali naročilnice,” je potek novega načina upravljanja z denarjem KS pojasnil Borsić. “Upamo, da se bodo dogovora tudi držali,” je še pripomnil.
LEA KALC FURLANIČ