Ob največji suši je voda najboljša

V dneh, ko Postojnčani in Pivčani zaradi onesnaženja s paraziti že drugič v dveh letih prekuhavajo vodo, smo obiskali 40 let staro vodarno v Malnih. Preglavice zaposlenim povzroča cerkniški tok; kako - če sploh - bi lahko zajeli več kakovostnejšega, javorniškega toka, pa za zdaj ostaja vprašanje za milijon dolarjev.

“Če gre kaj narobe, je treba ukrepati takoj, zjutraj ob deveti uri  ali pa ob dveh zjutraj. V rezervoarju v Postojni nimamo zaloge za dva dni, temveč za šest, sedem ur, največ 12 ob res omejeni porabi,” pravi  Blaž Kolar, vodja črpališč v Kovodu, ki nam Foto: Veronika Rupnik Ženko
“Če gre kaj narobe, je treba ukrepati takoj, zjutraj ob deveti uri ali pa ob dveh zjutraj. V rezervoarju v Postojni nimamo zaloge za dva dni, temveč za šest, sedem ur, največ 12 ob res omejeni porabi,” pravi Blaž Kolar, vodja črpališč v Kovodu, ki nam Foto: Veronika Rupnik Ženko

PLANINA > V vodarni v Malnih zelo dobro vedo, da se pot čiste pitne vode ne začne na filtrih, temveč veliko prej, predvsem pri našem odnosu do okolja. A pri svojem delu imajo pač opraviti s tem, kar zajamejo. In s tehnologijo priprave pitne vode, ki že dolgo ni več mercedes in zato ob večjih onesnaženjih, kot je bilo zadnje, ne morejo delati čudežev.

Usedanje mulja in kremenčevi filtri

Iz zajetja s črpalkami vodo prečrpamo v usedalnika, kjer se useda mulj. Prek teh gre voda v šest filtrskih bazenov, kjer se pretaka skozi meter kremenčevega peska. Ko je motnost vode manj kot 1 NTU (nefelometrične turbidimetrične enote), filtre spiramo vsakih 14 dni, v teh dneh smo jih morali čistiti vsak dan,“ nam med bazeni postopek razlaga Blaž Kolar, vodja črpališč v javnem podjetju Kovod.

Po poplavnem valu s Cerkniškega je bila motnost rekordnih 127 NTU, v vodi pa so bili tudi paraziti. Pri taki vrednosti po Kolarjevih besedah ne pomagajo več niti flokulanti (polihidroksi alominijev klorid, anionski poliakrilamid) za kosmičenje nečistoč, ki jih sicer dodajajo ob povečani motnosti.

Motnost ovira UV dezinfekcijo

Iz filtrskih bazenov gre voda po ceveh prek naprave za UV dezinfekcijo. UV svetloba poškoduje genski zapis celic mikroorganizmov, zato se ne morejo razmnoževati in povzročati bolezni. A ker UV dezinfekcija deluje le do motnosti 4 NTU, zaradi česar bi kakšen parazit v teh razmerah žarkom lahko ušel, so uvedli preventivno prekuhavanje. Če bodo dodatne analize vzorcev potrdile skladnost, ga bodo predvidoma preklicali danes ali jutri.

Preden gre voda v bazene čiste vode, ji preventivno dodajo še klordioksid za zaščito pred možnimi kontaminacijami v omrežju, nato pa jo črpajo na pretočno celico. Od tam gre do vodohrana na Soviču in naprej v sistem, še razlaga Kolar.

Kar desetino porabita Pivka in Delamaris

Dnevno prečistijo povprečno sto litrov vode na sekundo oziroma 7000 kubičnih metrov vode. Gospodarstvo in gospodinjstva v obeh občinah je skupno porabita do milijon kubičnih metrov na leto. “Največji porabnik je družba Pivka perutninarstvo. Z zagonom nove proizvodnje v Delamarisu bo njihova poraba dosegla 10 odstotkov vse prečrpane vode,” pove David Penko, vršilec dolžnosti direktorja Kovoda.

Javorniška voda je boljša od cerkniške

Prečrpana količina sicer predstavlja le 10 odstotkov vode, ki prihaja v zajetje. “Količina v zajetju je ogromna. Tudi ob največji suši najmanjši dotoki znašajo 1,5 kubičnega metra vode na sekundo. Težava je kakovost, predvsem ob visokih vodostajih kot sedaj, ko v zajetje prihaja predvsem voda s Cerkniškega. Ob suši prevladuje javorniški tok in takrat je voda najboljša,“ pojasnjuje Penko.

Zato se s strokovnjaki z Inštituta za raziskovanje krasa že pogovarjajo o možnostih ločitve javorniškega in cerkniškega toka, da bi lahko zajemali tisto vodo, ki je najboljša.

Skrbi glede kakovosti vode bo zmanjšala načrtovana prenova vodarne z vgradnjo ultrafiltracije, ki iz vode odstrani tudi mikroorganizme, zamenjava zastarelih črpalk pa se bo poznala tudi pri stroških za energijo. Ti so zelo visoki že zaradi prečrpavanja vode iz Planine v višje ležečo Postojno. “Kolikšna je višinska razlika, ne vem. Vem pa, kaj pomeni v evrih: 200.000 do 300.000 evrov za elektriko letno za pogon črpalk. Če ima Kovod letno 3,2 milijona evrov prometa, potem si lahko predstavljate, kako visok strošek je zgolj črpanje vode. Če bi voda tekla navzdol, bi bile tudi položnice za desetino nižje,“ še pripomni Penko.

VERONIKA R. ŽENKO


Najbolj brano