O zgodovini in ljudeh na Jelšanskem

Med prvimi župnijami, ki so nastale na Slovenskem, je bila Župnija Jelšane. Kustos koprskega pokrajinskega muzeja in zgodovinar Ivan Simčič je izdal knjigo, v kateri predstavlja jelšansko župnijo od njenega nastajanja v 7. stoletju do leta 1951, ko so jo razdelili med reško in ljubljansko škofijo.

JELŠANE > “Posebnost Župnije Jelšane je, da so jo leta 1951 razdelili na dve, na hrvaško in na slovensko župnijo. Prva je sodila pod reško škofijo in so jo poimenovali Župnija Šapjane, druga pa pod koprsko škofijo. Po letu 1991 se je zaradi tega celo porodila zamisel, da bi bilo tudi jelšansko pokopališče iz dveh delov, na slovenskem in na hrvaškem ozemlju, a so to zamisel opustili,” navaja eno od zanimivosti jelšanske župnije Ivan Simčič, avtor pred dnevi izšle knjige Župnija Jelšane.

Domačini, ki so o jelšanskem pokopališču na dveh lokacijah razmišljali po svoje, pa so iz tega že izpeljali zanimivo reklo: “Živi Hrvati, mrtvi pa Slovenci.” Danes pa ob prvem novembru pokopališče v Jelšanah obiščejo oboji.

Delitvi navkljub ima ta župnija bogato zgodovino. Simčič je gradivo za knjigo zbiral zadnjih deset let. Pred tem je že pisal o čitalništvu in o šolstvu v Jelšanah in kot zgodovinar ocenil, da bo za javnost zanimiva tudi zgodovina župnije. Njegov namen je bil preseči okvir cerkvene ureditve in zbrati vrsto dragocenih podatkov z vseh področij, ki se navezujejo na župnijo.

Tako je med drugim vključil tudi poglavje o umetnostni zgodovini. Poleg zgodovinskih dejstev, ki jih je preučeval v več arhivih in župnijskih kronikah, je vključil še osebna pričevanja domačinov ter statistične podatke, vezane na različna dogajanja v župniji, od naravnih in drugih nesreč in bolezni do plačevanja davkov.

“Predvsem pa sem želel izpostaviti vplive menjave družbeno-političnih sistemov, tako pozitivne kot negativne, na življenje ljudi,” je še povedal Simčič. Poglavja si po prikazu zgodovine katoliške cerkvene ureditve na Slovenskem sledijo kronološko, “vendar sem poskušal vzpostaviti nekakšno izhodišče za iskanje odgovorov na vprašanje, ali in kako so vplivali različni sistemi na ljudi v župniji. Od monarhije in Francozov do fašizma in komunizma,” navaja zgodovinar.

Ob tem poudari, da se je lokalna cerkev jelšanske župnije vedno postavila na stran ohranitve narodnih prizadevanj, ki so bila povezana tudi z obrambo vere. Ob tem pa je vseskozi skrbela za potrebe prebivalstva, ki je trajnejše od spreminjajočih se političnih sistemov in njihovih usmeritev.

Zajetna knjiga je bogata s slikovnim gradivom, izšla je pri založbi Ognjišče. Del denarja od njene prodaje pa bodo namenili osemletnemu dečku Maticu Sili iz Sušaka, ki potrebuje zdravljenje v tujini.

LEA KALC FURLANIČ

---