O vadišču bolj diplomatsko

Z novim vodstvom postojnske občine in novim vodstvom ministrstva za obrambo so se na novo začela tudi pogajanja o problematiki osrednjega vadišča Slovenske vojske na Počku. Sodeč po odzivih obeh strani, naj bi pogovori potekali v bolj konstruktivnem vzdušju kot doslej. Bo tudi izkupiček za občino boljši?

POSTOJNA > Novi postojnski skupini za pogajanja z ministrstvom za obrambo določa smernice širša posvetovalna skupina. Odprtih poglavij je še veliko, predvsem redno izplačevanje dostojnih odškodnin, pa tudi civilni nadzor nad izvajanjem dejavnosti in monitoring vplivov na okolje.

“Zahtevamo pošteno odškodnino”

“Naša dolgoročna zahteva ostaja zaprtje Počka. Vsi vemo, da je to nemogoče na krajši rok, zato do takrat zahtevamo pošteno odškodnino za uporabo Počka in sodelovanje z ministrstvom za obrambo tudi na drugih področjih; pri gradnjah, obnovah, zamenjavi objektov. Med izvajanjem vojaških aktivnosti pa naj bi bili na poligonu prisotni naši predstavniki, ki bi lahko opazovali in nadzorovali dogajanje,” nam je povedal postojnski župan Igor Marentič, ki se je že sestal z obrambnim ministrom Jankom Vebrom.

Marentič izpostavlja “drastično napako” v sicer že večkrat dopolnjenem dogovoru med občino in ministrstvom iz leta 2004, po katerem občini letno pripada do 250.000 evrov za vlaganje v lokalno javno infrastrukturo. “Višino zneska pa bi, dokler trajajo pogajanja, težko komentiral. Glede na finančne razmere se bomo morali potiti, da bomo prišli do prave številke - takšne, ki bo odtehtala uporabo Počka,” pa je Marentič dejal v zvezi s primernostjo zdajšnje višine sredstev.

Prejšnja občinska pogajalka Margareta Srebotnjak Borsellino je sicer večkrat izpostavila nujnost, da se odprta vprašanja z ministrstvom uredijo z zakonom (in ne dogovorom), ki bi onemogočal vsakokratno izgovarjanje ministrstva na pomanjkanje denarja.

“Lobirali” za gasilsko lestev

Ministrstvo je v zadnjih letih namreč izplačevalo nižje zneske, del obveznosti pa nadomestilo s prenosom vojaških nepremičnin. Leta 20013 je občini izplačalo le 75.000 evrov za sofinanciranje vodovoda in kanalizacije v Prestranku. Enak znesek so zagotovili tudi lani za infrastrukturo na območju lokalne ceste, odsek pod Mladiko, a do sofinanciranja ni prišlo “zaradi neizpolnjenega predpogoja ureditve zemljiškoknjižnega stanja za cesto Žeje–Bile, ki jo obrambno ministrstvo potrebuje za vkop daljnovoda za nadaljevanje normalne oskrbe kompleksa Bile,“ so nam pojasnili na ministrstvu. “Občina Postojna je pred kratkim izdala ustrezno soglasje, kar bo omogočilo izvedbo vkopa daljnovoda in nadaljevanje sofinanciranja investicij v lokalno javno infrastrukturo v letošnjem letu,“ so še dodali, bolj konkretni pa niso bili.

Občina se je pred kratkim prijavila na razpis ministrstva za sofinanciranje nujno potrebne gasilske avtomobilske lestve. “Če temu lahko tako rečem, smo lobirali tudi na račun neplačevanja odškodnine za Poček. Ocenjujem, da bi zaradi tega morali biti ena od občin, ki bi prioritetno dobila sredstva,” je dejal Marentič.

Monitoring mora biti neodvisen

Na ministrstvu so napovedali, da bodo v skladu z uredbo o državnem prostorskem načrtu za vadišče v prvi polovici letošnjega leta objavili javno naročilo večletnih monitoringov zraka, tal, vode, hrupa, narave in biotske raznovrstnosti ter gozda. Na pomisleke o neodvisnosti monitoringov, ki jih bo naročilo in plačalo ministrstvo, pa odgovarjajo, da bo neodvisnost zagotovljena, saj jih lahko izvajajo samo izvajalci z ustreznimi pooblastili in referencami.

Neodvisnost monitoringov je tudi ena od pogajalskih zahtev občine.

Občinsko pogajalsko skupino po novem sicer sestavljajo Karmen Pahor, ki je pred časom že bila članica pogajalske skupine, občinski svetnik Goran Blaško in podžupan Andrej Berginc. “Ti trije člani delujejo v skladu z navodili in smernicami širše posvetovalne skupine, v kateri so zastopani predstavniki z različnih področij, civilne iniciative, gozdarstva, lovstva, lokalne skupnosti, ...“ je izpostavil Marentič.

Slovenska vojska letos na osrednjem vadišču načrtuje 173 bojnih streljanj (67 z večjimi kalibri in 103 s pehotno oborožitvijo) in 90 taktičnih vaj. Naloge bodo predvidoma potekale v 170 dneh. Večje vaje bodo tri: Jadranski udar (junija), integracijska vaja rodu radiološke, kemijske in biološke obrambe (junija) in osrednja vaja Takojšen odgovor (septembra). Predvidenih je nekaj večjih skupnih usposabljanj z oboroženimi silami ZDA, poleg januarskega še marca, maja, junija in oktobra. Za primerjavo: lani je Slovenska vojska na vadišču izvedla 250 streljanj v 227 dneh.

Kot nam je povedal član Robert Pavšič, je posvetovalna skupina na torkovem sestanku določila izhodišča za nadaljnja pogajanja. Gre za ustrezno odškodnino občini in posameznikom, ki zaradi vaj ne morejo do svojih parcel. Okrepiti je treba komunikacijo pred in med vajami. “Občina ne bo popuščala niti glede monitoringa vplivov na okolje, za katerega zahtevamo, da se bo tudi izvajal neodvisno,” je še povedal Pavšič. Srečanje obeh pogajalskih skupin je predvideno jutri.

Z najemnino so dobili le toliko, kolikor bi z rednim delom

V okviru skupnega vojaškega usposabljanja 1. slovenske in 173. zračno-desantne brigade ameriške vojske, ki je na osrednjem vadišču potekalo konec januarja, so pripadniki ameriškega bataljona za bojno podporo na postojnskem letališču predstavili brezpilotna letala. Aleš Sila, vodja službe za strateško komuniciranje na ministrstvu za obrambo, nam je pojasnil, da je Slovenska vojska v ta namen z Aeroklubom Postojna podpisala ustrezen sporazum, za najem prostora na letališču za osem dni so odšteli 2000 evrov (z ddv). Stroške naj bi sicer povrnila ameriška vojska, ker je šlo za njene aktivnosti.

Miha Matevžič, predsednik Aerokluba Postojna, ki je že večkrat tudi javno opozoril na odprta vprašanja z obrambnim ministrstvom o zapiranju zračnega prostora, je povedal, da njihovega dovoljenja vojski za uporabo letališča ne gre razumeti narobe: “Nikakor ne gre za trženje tega letališča za vojaške namene. To je zadnja stvar, na katero bi pomislili, če ne bi bilo v ozadju problema zapiranje zračnega prostora. Tako pa je naš namen samo izboljšati pogajalska izhodišča in doseči večje razumevanje vojske, da ta zračni prostor potrebujemo tudi mi, ne samo vojska. Radi bi predvsem, da se razmere na letališču uredijo, da bi lahko normalno delovalo, mi pa bi opravljali svojo dejavnost. Zdaj v času izvajanja vojaških aktivnosti to ni mogoče. Denar pri tem ni ključen, gre za neko minimalno uporabnino za pokritje stroškov, za sredstva, ki bi jih, če bi lahko delovali, dobili od letenja, in ki jih potrebujemo za preživetje.” Glede pogajanj pa je dodal, da so določene pozitivne korake že dosegli, sicer pa “z določeno mero potrpljenja poskušamo zadeve razrešiti tako, da bi bile ugodne za aeroklub”.

VERONIKA R. ŽENKO

---