O spornem stolpu v Rodiku zadnja odločitev še ni padla

Na ministrstvu za infrastrukturo, ki je investitor v projekt umestitve baznih postaj radijskega sistema GSM-R ob železniški progi med Divačo in Koprom (ter po skoraj vsej Sloveniji), pojasnjujejo, da se bodo s tistimi prebivalci in občinami, ki se ne strinjajo z lokacijo stolpa bazne postaje, še pogovarjali.

 Foto: Helena Race
Foto: Helena Race

RODIK, LJUBLJANA > Rodičani namreč zahtevajo premestitev 30-metrskega stolpa na drugo lokacijo, saj je načrtovana tik ob vhodu v vas in jih ogroža.

“Ko bomo pridobili podatke o možnostih in upravičenosti premika stolpov baznih postaj, se bomo sestali s predstavniki lokalnih skupnosti oziroma občin in nadaljevali pogovore o nadaljnjih aktivnostih,” so nam pojasnili včeraj z ministrstva za infrastrukturo. Vprašali smo, kakšne so možnosti prestavitve stolpa bazne postaje radijskega sistema GSM-R, ki jih več nameščajo vzdolž železniških prog, med drugim tudi v Rodiku. Krajani so se namreč uprli postavitvi takega stolpa v neposredni bližini vasi.

Spomnimo, da so odgovorni v začetku junija že začasno zaustavili dela in preučili morebitno nadomestno lokacijo za 30-metrski stolp železniške telefonije, vendar so ugotovili, da lokacija stare železniške postaje, ki so jo predlagali Rodičani, ni ustrezna. Ob premiku stolpov, ki jih nameščajo v razdalji med tri in pet kilometrov, se lahko izgubi signal, kar utegne onemogočiti železniški promet. Tako pojasnjujejo v Družbi za upravljanje investicij (DRI), ki vodi nadzor nad projektom opremljanja železnice z novo telefonijo.

A Rodičani vztrajajo, enako v Rakitovcu, na Cesti v ajdovski občini, v Batujah in še drugod po Sloveniji, denimo v Borovnici. Nezadovoljni z lokacijo stolpa pa so še v Kačičah in na Kozini.

Sodna odločba bi ogrozila projekt

Izidor Bogataj, ki je v Rodiku osnoval civilno inicitivo proti umestitvi stolpa v neposredni bližini vasi in zasebnega zemljišča, ki bo tako izgubilo nepremičninsko vrednost, omenja še sodno odločbo za zaustavitev del ali državljansko nepokorščino. ”Vsakršne oblike nasprotovanja javnosti vplivajo na izvedbo del in ogrožajo pravočasno dokončanje projekta, ki je sofinanciran s strani kohezijskega sklada EU,” k temu pravijo na ministrstvu.

Predvsem pa ugotavljajo oziroma priznavajo, da krajane s podrobnostmi projekta niso dovolj seznanili, tako se je njihovo nasprotovanje začelo šele ob začetku gradbenih del. V Rodiku investitorju oziroma načrtovalcem poleg informacijskega molka najbolj očitajo, da ni temeljito preveril mikrolokacij baznih postaj. “Najlažje je iz pisarne na zemljevid vrisati pike stojišč, a treba je iti na teren, med ljudi,” še vztraja Bogataj. Poudarja, da krajane ne prepričajo niti argumenti ministrstva v zvezi z vplivi sevanj teh objektov na okolje in ljudi. Z ministrstva odgovarjajo, da so o vplivih elektromagnetnih sevanj na človeka in njegovo zdravje pripravili študijo, v kateri so ugotovili, da bazne postaje na osnovi meril uredbe o elektromagnetnem sevanju niso vir sevanja, ki bi ogrožalo zdravje ljudi.

So protesti zalegli?

Od začetka gradbenih del, junija meseca, sta se zgodila še dva protesta Rodičanov: pred občinsko stavbo v Hrpeljah, ko je bil na obisku minister Samo Omerzel, in pa skriti protest, ko je nekdo s pršilom na delovni stroj napisal besede nestrinjanja, dejanje pa obravnava policija.

Rodičane oziroma civilno iniciativo podpira tudi hrpeljski župan Zvonko Benčič - Midre, ki se je sicer ob protestu proti stolpu v Rodiku s transparenti pred občino nekoliko mlačno odzival, kakor pravi predsednik KS Rodik Viljan Sluga. Vendar je včeraj župan Midre za naš časopis dejal: “Tudi Bogataj me je javno pozval, ali se bom postavil na stran krajanov Rodika ali na stran železnice. Odgovarjam, da podpiram civilno iniciativo in vsa prizadevanja krajanov KS Rodik.” Ob tem je še poudaril, da je Občina Hrpelje-Kozina pripravljena za nadomestno lokacijo stolpa v Rodiku odkupiti zemljišče. Sluga pa poudarja, da se bo KS z vsemi razpoložljivimi sredstvi še naprej odločno borila proti stolpu v Rodiku. “Imamo tudi že pripravljen še en dopis odgovornim, s katerim jih bomo opozorili na vse napake, ki so jih zagrešili pri tem projektu,” še navaja Sluga.

Bogataj, ki si je ogledal pripravljalna dela za temelj stolpa v Rodiku, pa opaža, da je gradbena luknja tako velika, da bodo vanjo lahko vlili približno 80 kubičnih metrov betona in nekaj ton železa. Ob tem se sprašuje, ali za tak poseg res ni potrebno gradbeno dovoljenje. Z ministrstva namreč že od začetka zatrjujejo, da gre zgolj za vzdrževalna dela in da zato ne potrebujejo nobenih soglasij.

Slovenske železnice bodo z baznimi postajami digitalnega radijskega sistema GSM-R opremile večji del slovenske železniške infrastrukture, postavili jih bodo vsaj 250, investicija je vredna sto milijonov evrov.

LEA KALC FURLANIČ


Najbolj brano