O kamnolomih, kamnarjih in kamnosekih

Na Krasu je v preteklosti delovalo več kot sto kamnolomov, zdaj pridobivajo okrasni kamen le še v dveh. Brez njih pa se tudi kraškemu kamnoseštvu pišejo slabi časi.

DIVAČA > Nekaj delujočih kamnolomov je sicer tudi na italijanski strani Krasa, med drugim v Nabrežini, kjer nepretrgoma kopljejo kamen že dva tisoč let. Na slovenski strani meje pa sta na Krasu odprta le dva kamnoloma okrasnega kamna - Marmorjev pri Lipici in Tavčarjev pri Povirju. Slednjega je po letih zaprtja pred več kot desetletjem vnovič odprl Janko Tavčar iz Povirja in na njem zgradil družinsko podjetje. Te usode pa ne deli več kot 120 malih in večjih kamnolomov, kolikor jih je pred desetletji delovalo po Krasu. Toliko jih je namreč našel in popisal dolgoletni kamnar in kamnosek Gabrijel Jeram iz Štorij. Iz različnih kamnin, ki jih je nabral v njih, je uredil tudi zanimivo zbirko.

“Te okamenele priče dela kamnarjev predstavljajo presečišče naravne in kulturne dediščine Krasa ter nenadomestljiv vir njegove identitete,” pravi divaški arhitekt Stojan Lipolt, ki je zato prav kamnolome, kamnarje in kamnoseštvo postavil v središče 18. pogovornega večera Divača - mesto nad Reko.

Ta bo jutri ob 18.30 v dvorani Muzeja slovenskih filmskih igralcev v Škrateljnovi domačiji v Divači. Lipoltovi gostje bodo Gabrijel Jeram, Janko in Miha Tavčar ter višji kustos Goriškega muzeja Davor Krnel.

Spregovorili bodo tudi o pestri geološki sestavi tal na Krasu, ki skriva tako stare in trdne apnence kot tudi mlajše kamnine, o zakladnici orodij in znanj kamnarjev ter njihovi predanosti poklicu, razvojnih možnostih kamnolomov ter prizadevanjih za vzpostavitev muzeja kamnoseštva na Krasu.

MUZ

---