O Černigoju v Sežani in Zagorju

Danes mineva trideset let od smrti primorskega slikarja in grafika Avgusta Černigoja, ki se je bolj kot v rodnem Trstu usidral na Krasu. V Sežani je tudi pokopan, v Lipici, kjer je preživel zadnja leta življenja, pa ima stalno galerijo. Drevi se ga bodo s predavanjem Dragana Živadinova spomnili v Sežani, z razstavo pa v Zagorju ob Savi.

Avgust Černigoj (na fotografiji izsek iz filma Francija Slaka) se 
je močno usidral na Krasu, zato bodo drevi v Sežani, kjer je 
pokopan,  obeležili 30.  obletnico njegove smrti s predavanjem 
Dragana Živadinova.  Foto: Alenka Penjak
Avgust Černigoj (na fotografiji izsek iz filma Francija Slaka) se je močno usidral na Krasu, zato bodo drevi v Sežani, kjer je pokopan, obeležili 30. obletnico njegove smrti s predavanjem Dragana Živadinova.  Foto: Alenka Penjak

SEŽANA > Močno vez s Krasom in Sežano je leta 1898 v Trstu rojeni Avgust Černigoj stkal že s prijateljstvom s Srečkom Kosovelom, ki se je rodil v Sežani le štiri leta za njim. Oba sta bila med ustanovitelji konstruktivizma na Slovenskem. Černigoj se je tedaj izjemno avantgardnih idej navzel na šoli Bauhaus v Weimarju, kamor je odšel leta 1924 po šolanju v Trstu, Bologni in Münchnu. Tam se je srečal z avantgardističnim gledališčem, ruskim konstruktivizmom in sodobnim oblikovanjem. Zaradi finančnih težav se je sicer že po enem semestru vrnil v Ljubljano, kjer je pripravil odmevno konstruktivistično razstavo, po drugi pa je bil politično izgnan in je svoje avantgardno delovanje nadaljeval s somišljeniki v Trstu.

Zaradi preživljanja družine se je ukvarjal tudi s poslikavami ladij, po letu 1937 pa s poslikavami primorskih cerkva. Tako njegove poslikave krasijo cerkve v Štivanu, Drežnici, Grahovem ob Bači, Knežaku, Dolnji Košani in na Baču. V Dolnji Košani so prav letos veličastne, več kot sto kvadratnih metrov velike stenske poslikave cerkve obnovili in tako obeležili 30. obletnico slikarjeve smrti.

Po vojni je bil Černigoj profesor na slovenski gimnaziji in vseučilišču v Trstu, na starost pa je večkrat zbolel in ko mu je umrla žena, je s pomočjo sežanskih prijateljev in Kobilarne Lipica zadnja leta preživel v Lipici. V zahvalo za brezplačno bivanje ji je leta 1984 s pogodbo podaril 1355 del, kobilarna pa se je zavezala, da bo zanje uredila galerijo. Veliko zaslug za galerijo ima tudi tedanja ravnateljica Kosovelove knjižnice Sežana Lučka Čehovin, ki je zadnja leta skrbela za Černigoja, pod vsebinsko zasnovo galerije, v kateri je razstavljen izbor 400 del, pa se je podpisal Novi kolektivizem.

Z njim povezan Dragan Živadinov, režiser, soustanovitelj umetniškega gibanja Neue Slowenische Kunst in utemeljitelj retrogardizma, bo danes ob 18. uri predaval o Černigoju v Kosovelovi knjižnici v Sežani.

Kobilarna Lipica pa bo uro kasneje odprla razstavo Černigojevih del v Galeriji Medija v Zagorju ob Savi, kjer je Černigoj leta 1955 ustvaril niz risb in slik, kasneje pa je kraj obiskal tudi kot udeleženec slikarske kolonije. V Zagorju bo na ogled 25 umetniških del.

MARICA URŠIČ ZUPAN


Najbolj brano