Nove peči za večjo kakovost in prihranek

Pekarna Postojna je sodobno opremila eno izmed treh enot, v kateri vsak dan speče več kot 250 različnih vrst kruha, peciva in slaščic. Naložba, vredna 300.000 evrov, povečuje konkurenčno sposobnost in stroškovno učinkovitost podjetja, pravi direktor Pavel Lah.

POSTOJNA > V primorski enoti enega večjih slovenskih pekarjev, poimenovani Kruhek Postojna, so dotrajani in energetsko potratni peči nadomestili s sodobnima parnima pečema italijanskega proizvajalca. Poleg tehnološkega napredka bosta novi peči omogočili prihranek pri ogrevanju z lesnimi peleti.

Gre za eno izmed večjih pridobitev v Pekarni Postojna, kjer veliko vlagajo v posodabljanje opreme. “Tudi v težkih časih nenehno vlagamo v razvoj in posodabljanje opreme zato, da lahko ponujamo kakovostne pekovske izdelke,” poudarja direktor podjetja Pavel Lah.

Temu pritrjuje Gospodarska Zbornica Slovenije, ki je na letošnjem ocenjevanju s štirimi zlatimi priznanji nagradila njihov ajdov kruh z orehi, koruzni domači, francosko rustikalno štručko in francosko rustikalno štručko s čebulo.

Kruh po lokalnem okusu

Kljub uporabi sodobne tehnologije je še vedno potrebnega veliko ročnega dela, da lahko ponujajo širok nabor izdelkov, ki ga prilagajajo regijskim in lokalnim željam kupcev. Na Primorskem je tako največ povpraševanja po jutrišnjem hlebcu s podaljšano svežino, belem pšeničnem kruhu dvojčku in tržaški štruci.

Glede cen kruha, ki so v preteklih letih poskočile, Lah pravi, da cena, ki jo na trgu dosegajo, zaradi višjih stroškov surovin in energentov komajda pokrije proizvodne stroške, medtem ko na policah ostaja enaka ali pa v nekaterih primerih celo narašča. “Na to vplivajo marže trgovcev in višja davčna stopnja,” pojasnjuje direktor.

Pekarne se morajo poleg zaostrenim razmeram na trgu prilagoditi tudi spremenjenim nakupnim navadam. Poraba kruha na prebivalca namreč upada. “Kruh ni več osnovna dobrina. Denimo, če je nekoč štiričlanska družina kupila kilogram kruha, ga ni v celoti porabila in je preostanek kruha zavrgla. Danes pa so nas ekonomske razmere pripeljale do tega, da kupimo toliko kruha, kolikor ga potrebujemo in ga zato ne mečemo več stran,” opozarja direktor Pavel Lah in dodaja, da so nekateri kruh črtali s svojih jedilnikov, ker zmotno mislijo, da kruh ni zdrav. Postojnski pekarji so svojo svojo ponudbo že obogatili z dietnim kruhom z 90 odstotki manj ogljikovih hidratov in 300 odstotkov več beljakovin.

Mini pekarne na robu zakonitosti

Konkurenca je čedalje večja, zlasti zaradi množičnega rasti števila manjših zasebnih pekarn. “Mi smo družbeno odgovorno podjetje, kar dokazujemo pri javnih naročilih. Zanje moramo vedno znova predložiti celotno dokumentacijo, s katero izkazujemo svoje poslovanje in to, da imamo poravnane vse obveznosti do države in zaposlenih. Medtem ko mini pekarne poslujejo na meji zakonitosti, na kar kaže tudi to, da ima kar nekaj podjetji kot primarno dejavnost registrirano gradbeništvo, hkrati pa se ukvarja s pekarstvom,” ocenjuje Lah.

Razmere zaostrujeta še nameravana širitev največjega hrvaškega pekovskega proizvajalca Mlinarja kot tudi zmanjšanje kupne moči.

Pekarna Postojna je lani imela več kot 4,8 milijona evrov prihodkov, dobiček pa so več kot podvojili - z 41.480 na 86.389 evrov. Proizvodnjo so povečali za pet odstotkov. Prihodnje leto načrtujejo nadaljnje posodabljanje tehnološke opreme in energetsko sanacijo proizvodnih prostorov v Postojni. “Nimamo steklenih palač, nimamo luksuznih prostorov, smo delavni, delamo pošteno in korektno, tako ravnamo tudi pri stroških. Zato nadaljujemo ciklus investicij, ki bodo kupcem zagotavljale kakovostne izdelke, hkrati pa bomo povečali energetsko učinkovitost,” sklene Lah.

LORI FERKO

---