Nov hit kraških polj: konoplja

“Rasla je, rasla je, travica zelena,” gre napev znanega slovenskega kantavtorja. Za razliko od besedila se po primorskih nasadih industrijske konoplje ne sprehajajo zakajene dušice, temveč delovni kmetje. Da gojenje konoplje ni šala, ve povedati vsak, ki je že kdaj poskušal požeti nekaj metrov visoko trdoživo rastlino. Kljub zastareli tehnologiji, težavnemu delu in stereotipom pa je pridelovalcev konoplje na Primorskem vsako leto več.

Odpri galerijo

TOMAJ, ŠMIHEL > “Naše konopljino olje je edinstveno. Je enake barve kot listje konoplje. Zakaj? Zaradi Krasa. Mogoče imamo res malo zemlje, a rezultati so vrhunski. Podobno je s teranom,” pove Dejan Šperne iz Tomaja, ki je, skupaj z družino, prvi na Primorskem pričel z gojenjem industrijske konoplje v večjih količinah. In kaj se je izkazalo? V Tomaju konoplja res raste kot konoplja.

Na Krasuni nova poljščina

“Industrijska konoplja se mi je zdela zanimiva, predvsem zato, ker je bila tako skrivnostna, prepovedana. O njej vemo zelo malo, čeprav je del naše tradicije. Dejan mi je rekel, naj jaz uredim papirje, on pa bo zasejal,” se posmeje žena Mateja Šperne.

Konopljo so na Krasu pred drugo svetovno vojno že gojili. Kar ni nenavadno, saj je vsestransko uporabna. “Seme vsebuje veliko aminokislin, nenasičenih maščob in mineralov. V listih in vršičkih pa se nahajajo kanaboidi,” pove Mateja Šperne.

Sporen je THC, ki pa ga je v industrijski konoplji malo, največ dva odstotka, v indijski konoplji pa več kot deset odstotkov. Toda, opozarja mnogo zagovornikov industrijske konoplje, vsebuje tudi veliko kanaboida CBD, ki pa se je izkazal kot koristen za zdravljenje različnih bolezni.

Konoplja diši tudi čebelam in pticam

Skupaj se sprehodimo po njivah konoplje, ki jih ne zalivajo ali namakajo. Trenutno imajo v Tomaju v petih nasadih približno dva hektarja industrijske konoplje, ki pa jih ne namakajo. Sliši se brenčanje čebel, Dejan Šperne pa glasno ploska, da preplaši ptiče, ki se očitno s konopljo radi hranijo. Industrijska konoplja v Sloveniji ni prepovedana, vendar je njeno gojenje strogo nadzirano, pojasni Šperne - od količine, prijave semen do natančnega popisa pridelka. Industrijske konoplje zato ne smete preprosto posaditi na domačem vrtu.

V Tomaju izdelke iz konoplje prodajajo pod blagovno znamko Kras Kanabis. Trenutno pridelujejo konopljino olje, konopljin sirup, sirup iz vršičkov, zrnje in moko. Seznam še ni zaključen. Širijo paleto in preizkušajo, kaj gre v prodajo. Zaenkrat se najbolje prodajata olje in konopljino seme. “Kupci prihajajo iz vse Slovenije. Posebni smo predvsem zato, ker olje pridelujemo iz naših zrn. Večina v Sloveniji dostopnega konopljinega olja, je narejena iz semen, ki so k nam uvožena,” pojasni Šperne.

Za žetev so priredili kosilnico

O izkupičku letošnje letine v Tomaju še ne razmišljajo. Zavedajo se namreč, da jih čaka še težak mesec. Poskus žetve s kombajnom se ni izkazal za uspešnega, zato so Špernetovi izumili kar svoje orodje za pobiranje konoplje. Na kosilnico BCS so pritrdili posebno ogrodje, na katerega pade požeta konoplja. Nato jo povežejo v snope. “Na vsakem metru in pol smo se morali ustaviti in zaviti snop. Lani smo jo želi en mesec. Ljudje, ki mislijo, da s konopljo ni dela, se zelo motijo. Poleg tega potrebuješ pomoč drugih ljudi,” pojasni Šperne.

Zato si zakonca ne upata napovedati letine, se posmeje Mateja in pokaže na fotografije preteklih let: “Lani smo imeli rekordno letino, saj so rastline zrasle v višino kar pet metrov. Se je pa zgodilo, da smo jo želi sklonjeni pri tleh. To je tovarna na prostem in vedno moraš biti pripravljen na presenečenja.”

Koristna za kolobar, a požrešna

Špernetovi niso edini, ki v industrijski konoplji vidijo priložnost. Rastlina postaja priljubljena po vsej Sloveniji, zadnja leta tudi na Primorskem. Skupaj je posejanih, tako ocenjujejo na Kmetijsko gozdarskem zavodu v Novi Gorici, približno 20 hektarjev industrijske konoplje. A to je okvirna številka, saj natančnega stanja na terenu ne poznajo, nam pove Anka Poženel, specialistka za poljedelstvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica.

Industrijsko konopljo uporabljajo za veliko izdelkov, zdaj je v ospredju predvsem konopljino olje in hranilni izdelki ter konoplja kot izolacijsko sredstvo, v preteklosti pa so konopljo uporabljali za širšo paleto izdelkov, pojasni Poženelova: “Do druge svetovne vojne so tudi na Slovenskem konopljo gojili za vrvi, obleko, papir in še bi lahko naštevali.”

A to je preteklost. Prihodnost pa je zopet svetla, ocenjujejo na zavodu, saj se zanjo zanima predvsem veliko mladih pridelovalcev.

Uvajanje konoplje je za okolje dobro, še pove strokovnjakinja: “Tako kot je dobra vsaka rastlina, ki ni pšenica in koruza, saj služi kot kolobarni člen in razkuži zemljo.”

A po drugi strani, opozarja Poženelova, je konoplja rastlina, ki iz zemlje črpa veliko hranil. “Brez gnojenja zato ne gre, prav tako je potrebno kolobarjenje,” je še povedala.

Konopljini zidaki in hiška

Tega se dobro zaveda Lilijana Gruden iz Šmihela pod Nanosom, ki je po uspešnem lanskem letu, ko sta z možem konopljo posadila na enem hektarju, letos posadila še dodatnih šest hektarjev.

Njuna ideja pa presega izdelke, kot so eterična olja in konopljino olje. “Ukvarjamo se z gradbeno dejavnostjo. Naša ideja je, da bi konopljo uporabili v gradbene namene,” pojasni Grudnova in doda: “Prihodnost vidimo v konopljinem betonu. Za izdelavo uporabimo zmleta stebla, ki jih zmešamo z apnom in ostalimi sestavinami. Sicer pa se, to je znano, konoplja uporablja kot izolacijski material.”

Grudnova priznava, da je projekt še v začetni fazi in da je potrebno veliko investicij. “To je naša ideja. Ni enostavno, upamo pa, da se bomo širili z lastnimi sredstvi, prijavili smo se tudi na razpise. A vedno po svojih zmožnostih. Imamo voljo in smo pripravljeni delati.” V bližnji prihodnosti nameravajo postaviti hiško iz konopljinega betona na svojem posestvu

Lahko bi varili pivo iz konoplje

Letos je svoj prvi nasad posadil tudi Anton Miro Može iz Senožeč. “Letos za poskus 200 arov, v naslednjih letih pa nameravam posaditi že več hektarjev. Začel pa sem predvsem zato, da bi spremenil miselnost v domačih krajih, kjer vlada do konoplje še vedno velik odpor. Senožeče imajo vse možnosti, da bi naredili pivovarno za konopljino pivo,” je povedal Može. Senožeče imajo ne nazadnje zgodovino varjenja piva - do 20. let prejšnjega stoletja je tu delovala uspešna pivovarna Adria.

Iz letošnjega pridelka bo naredil konopljino olje in konopljino moko, del pa bo skušal prodati. Kot prihodnje izzive pridelovalcev Može vidi predvsem iskanje trgov: “Trg je treba še najti. Slovenija je za to premajhna. Kot priložnost vidimo predvsem italijansko tržišče, kje tovrstne pridelave še nimajo.”

Veliko garanja za en liter olja

Pridelava konoplje ni enostavna, nam pove tudi Nina Ileršič z Ekološke kmetije Ileršič z Rakeka. Njihova zgodba s konopljo se je pričela bolj po naključju. “Zaradi suše. Imeli smo štiri hektarje njive, ki je nismo mogli uporabiti, hkrati pa smo plačevali najemnino. Konoplja se je zdela zanimiva alternativa,” pojasni. Tudi pri njih nasadov ne namakajo, konoplja požene globoke koreninske sisteme, ki ji zagotovijo dovolj hranil tudi v času suše.

Po treh letih so nad konopljo in njenimi sa vse bolj navdušeni. Čeprav, priznavajo, je dela veliko in ni enostavno. Tako kot ostali, se tudi pri Ileršičevih soočajo s težavami pri žetju. “Tehnologija je ostala desetletja v preteklosti. Pri nas skušamo predelati žitni kombajn. A tu je velika izguba. Pri uporabi kombajna izgubiš skorajda polovico pridelka. Lani smo tako namesto štirih ton pridelali le dobri dve toni semen. Tudi zato je konopljino olje dražje, saj je zanj potrebnega res veliko dela,” še pove Nina. PETRA MEZINEC

---