Nevidni spomeniki
Ker je bilo v času parnih lokomotiv vprašanje napajalne vode za lokomotive eno ključnih in ker so graditelji železnice Ljubljana-Trst v Vremski dolini po naključju odkrili bogate izvire vode, ki so omogočili gradnjo prvega vodovoda pri nas, so ustvarjalci v kamerino oko ujeli izjemne, povsem pozabljene in opuščene zgradbe - pomembne tehniške spomenike preteklosti. Film o teh “nevidnih” spomenikih bodo v Divači premierno prikazali danes.
Eden izmed “nevidnih” spomenikov je bil do predlani tudi
vodni stolp v Divači, ki pa so ga zaradi širitve železniške
postaje porušili. Foto: Marica Uršič Zupan
DIVAČA
> Industrijska revolucija 19. stoletja je tudi v primorske kraje pripeljala železnico. A tedanji vlaki brez drv, premoga in vode niso mogli voziti. Tako so se graditelji železnice iz Ljubljane v Trst morali spopasti z vrsto težav, najbolj ključno je bilo vprašanje napajalne vode za lokomotive. Po naključju so med gradnjo železnice v Vremski dolini, v globoki divjini Krasa, odkrili bogate izvire vode, ki so omogočili gradnjo prvega mogočnega vodovoda, dolgega skoraj 40 kilometrov. Z vodo je oskrboval vse postaje do Nabrežine in to vse do konca uporabe parnih lokomotiv.
Televizijska ekipa z režiserjem Igorjem Vrtačnikom, ki je z dr. TadejemBratejem napisal tudi scenarij, je odkrila izjemne, povsem pozabljene in opuščene zgradbe, pomembne tehniške spomenike preteklosti. Ob tem so snemalci pozornost posvetili tudi ogromnemu nasipu čez Barje, ki pa ga ni več videti, saj se je pogreznil globoko v barjansko zemljo.
Ustvarjalci bodo film, ki so mu nadeli naslov Nevidni spomeniki, predpremierno občinstvu zavrteli danes ob 19.30 v Muzeju slovenskih filmskih igralcev v Divači.
Gledalci pa bodo v filmu našli tudi odgovor na vprašanje, zakaj ob železniški progi med Postojno in Divačo stojijo do pet metrov visoki kamniti zidovi in čemu so služili.
TMV