Nekoč je ženin posadil 50 dreves

Rejci drobnice z Bistriškega, Pivškega in Postojnskega so se povezali in ustanovili svoje društvo. Tako bodo zaščitili skupne interese in povezani bolje sodelovali. Kmetijsko tržnico, ki je bila v Ilirski Bistrici prek vikenda, pa so - poleg bogate ponudbe izdelkov in pridelkov - zaznamovali tudi čebelarji in med.

ILIRSKA BISTRICA > “Posamezna društva so že obstajala, a niso delovala oziroma so delovala le nekaj časa. Da bi rejce združili med sabo in jih spodbudili k sodelovanju, ustanavljamo tudi društvo rejcev drobnice, ki pokriva občine Ilirska Bistrica, Pivka in Postojna,” je ob včerajšnjem ustanavljanju društva povedala Anita Tomšič.

Rejci drobnice se povezujejo

Pogoji kmetovanja in reje na tem območju so - kot je poudarila Tomšičeva - nemogoči. “Že narava povzroča preglavice s sušnimi obdobji, poleg tega so tu še novi ukrepi kmetijskega ministrstva, ki so omejili košnjo, kar z ekološkega vidika ni sporno, rejcem pa otežuje delo,” je pojasnila Tomšičeva.

Na področju Bistriškega, Pivškega in Postojnskega je več kot 50 rejcev drobnice. Vendar mnogo rejcev to dejavnost opušča, pa tudi črede so številčno manjše.

Zato je cilj ustanovitve društva poleg povezovanja in sodelovanja tudi zamisel, da bi rejcem drobnice bolje prisluhnilo resorno ministrstvo. “Želimo tudi doseči, da bi začela država v zakonsko določenih rokih izplačevati odškodnine zaradi škode po divjih zvereh,” je še pojasnila Tomšičeva.

Letos brez hojinega medu

Dobro pa so med seboj povezani bistriški čebelarji, ki delujejo pod okriljem bistriškega čebelarskega društva Anton Žnideršič. Tokrat so vodili rdečo nit tradicionalne bistriške kmetijske tržnice, ki je bila povezana z medom in čebelarstvom. Ker slovenski med ni cenjen le doma, pač pa tudi v evropskem okviru, veljajo za njegovo pridelavo tudi strožja merila, je povedal podpredsednik bistriškega čebelarskega društva, sicer tudi terenski svetovalec in čebelar Branko Skrt.To dobro vedo tudi čebelarji, ki so na letošnje ocenjevanje medu poslali 70 vzorcev. “Večinoma čebelarjev domačega društva, pa tudi sosednjih Hrvaške in Italije. Vrste medu so letos kakovostne, vsebujejo približno 15 odstotkov vode, evropsko merilo je do 20 odstotkov. Toda ker imamo boljši med, kar nam priznava tudi Evropa, imamo zanj strožje kriterije,” je poudaril Skrt.

Vzorce vrst medu so na tržnici ponudili v degustacijo, čebelarji pa so z letošnjo letino zadovoljni. “Letos je bila letina medu sicer nekoliko nad povprečjem, a veliko boljša od lanske. Zatajila je edino hoja, tako da hojinega medu nimamo. Vzrok je, da hoja enostavno ni medila, očitno zato, ker letos ni bilo tako imenovanih ušic, ki povzročajo njeno medenje,” je razložil Skrt.

Bistriško kmetijsko tržnico s scenografijo, ki jo je pripravilo bistriško čebelarsko društvo, je tudi letos zaznamovala bogata ponudba približno stotih ponudnikov. Na stojnicah so ponujali kmetijske pridelke in izdelke, pa tudi ostale reči. Poleg medu so se na stojnicah znašli tudi siri in mesnine, pa krompir, zelje, čebula in česen. “Tržnice se udeležujem že leta, vse od njenih začetkov. To je dobra promocija za pridelovalce, saj se ljudje vračajo po izdelke. In ker te spoznajo, pridejo tudi na dom,” je povedala Jadranka Kirn iz čebelarstva Kirn. Podobno je menila tudi Tina Žgajnar iz ekološke kmetije Žgajnar, ki je ponujala sire in ostale mlečne izdelke. Na tržnici so bili nekoliko manj zastopani brkinski sadjarji, na kar je že pred njenim odprtjem opozoril organizator, strokovni vodja LAS Društvo za razvoj podeželja Aleš Zidar. Brkinska jabolka je, denimo, ponujal Roman Mahne z ekološke kmetije Mahne, ki je poudaril, da je bila letina jabolk letos res odlična. “A še niso vsa obrana, zato malo manj prodaje na tržnici,” je pojasnil. Tržnico je zaznamovalo tudi drugo bogato dogajanje; na sejmu se je predstavilo precej razstavljalcev s področja gozdarstva. Mlado moč pa so predstavljali tudi osnovnošolci, ki so prodajali svoje izdelke in prikazali tipičen domač zajtrk.

Kam so šle hruške?

Če je letos “zatajila” hoja, pa niso ostala drevesa, posebej jablane, ki so precej bogato obrodile. O njih in o sadjarstvu v Brkinih nasploh so se sadjarji pogovarjali na okrogli mizi, ki jo je v okviru kmetijske tržnice pripravila KGZ Nova Gorica skupaj z organizatorji tržnice Društvom za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom in ilirskobistriško občino.

Ena ključnih ugotovitev okrogle mize ni bilo le dejstvo, da letos ni bilo nikakršne letine brkinskih sliv, pač pa tudi, da se v Brkinih manjša število sadjarjev, prav tako pa površina sadovnjakov. Trend padanja je v zadnjem desetletju zaznati tako v vseh občinah, v katere segajo Brkini, torej v bistriški, pivški, divaški in hrpeljsko-kozinski, je stanje orisala Danijela Volk iz bistriške kmetijsko svetovalne službe. “Če je včasih veljalo, da je moral vsak ženin v Brkinih za doto zasaditi 50 dreves, se danes število sadovnjakov in sadjarjev v Brkinih manjša,” je opozoril Aleks Dariž iz KGZ Nova Gorica.

Irena Vrhovnik iz KGZ Nova Gorica pa je opozorila na majhen delež ostalih sadnih dreves v Brkinih, kot so, denimo, hruške ali češnje. “Ni jasno, zakaj je v Brkinih tako malo hrušk, pa tudi na češnje smo kar pozabili. Sadjarstvo v Brkinih bi morali popestriti, tudi z jagodičjem, orehi, lesko, kostanjem. V stokilometrskem krogu Brkinov je namreč trg milijona ljudi, ki bi jim vse to lahko ponudili,” je tržne priložnosti orisala Vrhovnikova. TINA M. VALENČIČ

---