Ne more nam gasilec nositi sendviča

Za učinkovitejše soočanje z naravnimi nesrečami bo potrebnih več sistemskih sprememb. Izkušnja z lanskim žledom, ki je bila glede na izpad elektrike in komunikacij še najboljši približek vojnim razmeram, je namreč pokazala, da v izrednih razmerah ne gre staviti le na pravočasen in pravilen odziv županov.

 Za sanacijo bomo prejeli 18,4 milijona evrov iz evropskega solidarnostnega sklada. Foto: Lea Kalc Furlanič
Za sanacijo bomo prejeli 18,4 milijona evrov iz evropskega solidarnostnega sklada. Foto: Lea Kalc Furlanič

POSTOJNA > Slovenija bo 18,4 milijona evrov za opravljanje posledic lanskega žleda iz Evropskega solidarnostnega sklada prejela do konca marca, je na včerajšnji konferenci o naravnih nesrečah, ki jo je organizirala Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji, povedala evropska poslanka Patricija Šulin. Od teh sredstev bo šlo dobrih osem milijonov evrov občinam za sanacijo lokalne infrastrukture in povračila intervencijskih stroškov. Sedem milijon bo namenjenih za cestno, železniško in energetsko infrastrukturo. Razliko si bosta razdelila okoljsko in kmetijsko ministrstvo. Celotna škoda po žledolomu je bila sicer ocenjena na 429 milijonov (polovico v gozdovih). Lani je država za pomoč zagotovila 15 milijonov. V programu odprave posledic žleda in poplav februarja 2014 pa je za obdobje od 2015 do 2020 višina potrebnih sredstev ocenjena na 40 milijonov, kar pomeni, da bo morala država v prihodnje sama najti načine za zagotovite manjkajočega denarja.

V bodoče delno avansiranje državne pomoči

Veliko breme sanacije je torej prav na občinskih proračunih, kar občine rešujejo s prerazporeditvami in odpovedovanjem drugim projektom. Janez Komidar, župan občine Loška dolina, ki je bila lani med najbolj prizadetimi, je poudaril, da jim je glede na višino njihove proračunske rezerve že v 14 dneh zmanjkalo denarja za izvajanje intervencije. “Župan je v takšni situaciji prepuščen lastni iznajdljivosti. Za takšne primere bi moral obstajati določen državni rezervni intervencijski sklad za naravne nesreče. Pomoči države ne rabimo čez pol leta, potrebujemo jo v tistem trenutku,” je bil nazoren.

Ervin Vivoda z ministrstva za okolje in prostor, se je strinjal, da zdaj obstaja vakuum med nastankom nesreče in prvo zagotovitvijo državnih sredstev, ki trajala kar pol leta. Z načrtovano spremembo zakona o odpravi posledic naravnih nesreč naj bi se to popravilo v smislu avansiranja državne pomoči.

Pivški župan Robert Smrdelj je opozoril, da so potrebne tudi sistemske dodelave predpisov na področju povezave med različnimi kriznimi akterji. “Pokazalo se je, da sistem dobro teče, če so gasilci, poveljnik civilne zaščite in občinske strukture v dobrih odnosih. Sistem bi moral delovati, tudi če niso vsi prijatelji med seboj,” je opozoril Smrdelj in dodal, da je civilna zaščita brez gasilcev brezzoba. “Gasilci so občinska vojska.” Na terenu se je pokazalo, da bi bilo mogoče bistveno bolje izkoristiti tudi slovenske vojsko, saj pripadnik zdaj niso dovolj izurjeni za vsako delo (na primer z motornimi žagami).

Zatajila družbena samozaščita

“Ko državo prizadene tako velika naravna nesreča, reševanja ne moremo polagati na breme županov, poveljnikov civilne zaščite, prostovoljcev. V takšnih primerih mora država imeti en center vodenja in to iz vrha piramidno navzdol,” je opozoril tudi Sandi Curk, vodja postojnskega kriznega štaba. “Veliko pa moramo narediti tudi sami, skozi tako imenovan sistem družbene samozaščite. Ne moremo čakati na gasilce, da nam prinesejo sendvič. Včasih smo imeli doma rezervo vsaj za tri ali štiri dni. Pri žledu pa se je izkazalo, da večji del prebivalstva živi komercialno naravno - Spar, Mercator, Tuš ... na 24 ur,” je kritičen Curk.

Tudi Uroš Svete, predstojnik katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede, je opozoril, da se pri naravnih nesrečah ne srečujemo le s finančnim vakuumom, ki pesti župane, temveč tudi “varnostnim vakuumom” med posameznimi ravni sistema. Bistveno večji poudarek bi morali tudi po njegovem dati usposabljanju in izobraževanju posameznikov in večanju varnostne kulture. “Še vedno se dogaja, da ljudje, ki živijo na poplavnih območjih, doma nimajo niti gumijstih škornjev,” je ponazoril.

Odtujeni od naravnih pojavov

Matija Zorn z Geografskega inštituta Antona Melika pa je opozoril na vse večjo človekovo odtujenost od naravnih pojavov. “Treba je prenehati prelagati odgovornost na podnebne spremembe,” je opozoril in izpostavil napake na področju prostorskega načrtovanja in popuščanje politike pod pritiski investitorjev. Strokovne podlage za ustrezno prostorsko načrtovanje že imamo, je spomnil.

Patricija Može, direktorica Centra za socialno delo Postojna, pa je izpostavila tudi sociološki vidik soočanja z naravnimi nesrečami. V izrednih razmerah je bilo, predvsem na podeželju, po njenih besedah opaziti povečanje solidarnosti in medsosedske pomoči. “A po drugi strani se večajo tudi zahteve ljudi po pomoči institucij.” Spreminjanje teh vrednot je dolgotrajen proces. “Z optimizmom me navdaja, da somed mladimi te vrednote še žive,” je še dodala.

VERONIKA R. ŽENKO


Najbolj brano