“Naravnega poroda se ta družba vedno bolj boji”

Malokdo je vedel, da je Aleksander Merlo, direktor postojnske bolnišnice za ženske bolezni in porodništvo ter eden najbolj priznanih ginekologov in porodničarjev pri nas, tudi “frankofil in frankofon”, kot ga je označil francoski veleposlanik Pierre-François Mourier. Pred dnevi ga je odlikoval z redom viteza nacionalnega reda za zasluge, ki ga je Merlo prejel za svoja prizadevanja pri poglabljanju francosko-slovenskih odnosov. Francozi, ki živijo v Sloveniji, pa ga zelo cenijo tudi zaradi njegovega strokovnega dela.

POSTOJNA > Merlo priznava, da za francoske prijatelje in francosko literaturo, za katero ga je navdušil že njegov gimnazijski profesor francoščine, nima toliko časa, kot bi si ga želel. Kako tudi, ko pa je tako rekoč od jutra do večera, pogosto tudi med vikendi in prazniki, v “svoji” porodnišnici.

Srečanja z Merlom zato ni tako lahko uskladiti. Ko se dobiva prvič, mora že kmalu nujno odhiteti v operacijsko sobo. Tudi pri drugem srečanju zvonijo telefoni, a Merlo si, kot vedo povedati tudi njegove pacientke, rad vzame čas za pogovor. Na vprašanje, ali je tako hiter in stresen delovni ritem njegova stalnica, odvrne, da hodi delat, ne v službo. “Kavo spijem takole vmes, še malicam ne. Ko delam, so moji kolegi pravi ubožci, ker morajo tekati z mano. A nihče ne protestira zaradi mobinga,” se pošali in v isti sapi pohvali ekipo. Obžaluje, da tistih, ki si to zaslužijo, zaradi plačne uravnilovke v javnem sektorju ne more ustrezno nagraditi, in tudi, da nima bolj prostih rok pri izbiri mladega kadra, ki bi ga specializiral.

Porodništvo je močno na udaru

Merlo opaža, da je med mladimi zdravniki za specializacijo iz ginekologije in porodništva sicer precej zanimanja. “Težava je v tem, da ko enkrat zaorjejo v to stroko, vidijo, da je porodništvo danes zelo na udaru. Zato gredo raje v velike ustanove, kjer se ukvarjajo s sterilnostjo, ginekološkimi težavami… Na prvo bojno linijo, kar je porodna soba, pa je težko stopiti,” pravi in priznava, da se je pravzaprav že vsi nekoliko bojijo. “Narava dela po svoje. V porodništvu ni nobenih matematičnih, dokazanih zgodb, da bo nekaj potekalo tako in tako. Zelo je nepredvidljivo. In na žalost te lahko tudi vsa sodobna tehnologija potegne za nos. Lahko si zelo dobro podkovan strokovnjak, imaš rutino, a vseeno pride do nesrečnih slučajev,” razlaga.

Nad postojnsko porodnišnico že dlje časa visi zelo visoka odškodninska tožba, ki po letih sojenja še ni dobila pravnomočnega epiloga. Merlo je prepričan, da so družine v primeru zapletov upravičene do pravičnega denarnega nadomestila. Opozarja pa, da bi morali tovrstna nadomestila v zdravstvenem sistemu zagotoviti skozi nekrivdni sistem odškodnin in ne krivdni, ki je krivičen in ponižujoč tako do bolnikov in svojcev kot tudi do zaposlenih v zdravstvu.

Vse več strahu pred naravnim porodom

“Z vsakim bolečim sodnim postopkom in z njim povezano medijsko izpostavljenostjo se bolj bojimo opravljati svoje delo in se posledično zatekamo v obrambno medicino. Sodobno medicinsko znanje daje pomembno prednost naravnemu porodu pred carskim rezom, a naravnega poroda se ta družba - in z njo porodnice in ginekologi - vedno bolj boji,” pravi Merlo, ki se zato sprašuje, ali se bomo bali pomagati ženskam, ki rojevajo.

Tudi zaradi previdnosti v postojnski porodnišnici niso več tako “avantgardni” kot pred leti, ko so si morali šele izboriti svoj obstoj in se uveljaviti. Prav letos obeležujejo 20-letnico prvega poroda v vodi pri nas, prvi so začeli rutinsko uporabljati epiduralno analgezijo, prvi so odprli tako imenovano babiško hišo… “Če gre za normalno nosečnost in se predvideva, da bo porod normalen, prisluhnemo željam tistih žensk, ki bi si želele roditi čim bolj naravno, in spoštujemo njihovo voljo. V rizike, niti najmanjše, pa se ne spuščamo,” pravi Merlo. Glede zamisli o porodih na domu je jasen: “Vsi starejši ginekologi se bomo zagotovo v en glas podpisali, da se teh rizikov ne bi šli.”

Številne pacientke iz diplomatskih krogov

Postojnska porodnišnica se kljub temu, da je majhna, po številu porodov (med 1600 in 1800 letno) že nekaj let uvršča na četrto mesto, za ljubljansko in tik za mariborsko in celjsko. Veliko porodnic in ostalih pacientk imajo namreč tudi iz sosednjih regij, zlasti ljubljanske. Po Merlovi zaslugi so med njimi številne tudi iz diplomatskih krogov.

Med svojim izletom v politiko, ko je bil med letoma 1996 in 2004 poslanec v državnem zboru, si je Merlo kot predsednik parlamentarne skupine prijateljstva med Slovenijo in Francijo še posebej prizadeval za poglabljanje odnosov med državama. V tistem času in tudi pozneje so bile njegove pacientke tudi številne Francozinje, ki jih je zdravil ali sodeloval pri porodih. Prav one so v diplomatskih krogih zastavile dobro besedo tako za Merla kot za postojnsko porodnišnico.

Merlo o politiki ne razmišlja več, že vrsto let pa glasno opozarja na težave in podhranjenost zdravstva. V postojnski porodnišnici so pogodbo od zdravstvene zavarovalnice dobili šele oktobra in ugotovili ne le, da jim je za operativno dejavnost namenila manj denarja, temveč da so ga tudi že porabili. “Naj gremo zavestno v minus ali naj prenaročamo pacientke?” odgovorne kritično sprašuje Merlo.

VERONIKA R. ŽENKO

---