Namestili bodo varovalno mrežo

Opozorila ogroženih stanovalcev starega mestnega jedra Postojne, ki živijo pod južno steno Soviča, s katere se kotali kamenje, so zalegla. Občina bo plačala tudi namestitev varovalne mreže. Domačini pričakujejo tudi dolgoročno odgovorno upravljanje z naravno in kulturno dediščino Soviča, ki je priljubljeno sprehajalno in rekreativno območje.

POSTOJNA > “Po žledolomu se je naše življenje močno spremenilo, tako v smislu kakovosti kot varnosti. Sploh ob vremenskih neprilikah nas je strah in samo čakamo, kdaj bo priletel kakšen kamen, skala ali celo deblo,“ nam je povedala Ana Kocjančič Tomazin, prebivalka ene, nevarnosti najbolj izpostavljenih hiš pod Sovičem. Skupaj z več ogroženimi domačini v Majlontu je zato na občino že pred časom naslovila dopis z zahtevo, da se z lovilcem kamenja zagotovi varnost prebivalcev in sprehajalcev, ker se ni zgodilo nič, pa tudi ponovno pritožbo.

400 metrov mreže nad trim stezo

Robert Rogič, direktor podjetja Kompost, ki ima v Postojni koncesijo za urejanje javnih površin in je bil izvajalec zahtevne sanacije Soviča, nam je povedal, da so prav zaradi nevarnosti proženja skal, štorov in hlodov na hiše že pred in med deli na zelo strmi južni strani prečno na pobočje izdelovali barikade iz debel in vej, ki so se večinoma izkazale za učinkovite.

A ker se zaveda, da teren ostaja nevaren, je pobudo na občino, da se v čim krajšem času postavi varnostno mrežo, podal tudi sam. Na občini so na naše poizvedovanje o ukrepanju odgovorili, da so se z izvajalcem dogovorili za dodatno zaščito, saj se zavedajo, da bo do povrnitve v prvotno stanje minilo kar nekaj časa. Včeraj pa nam je Rogič sporočil, da je z izdelovalcem zaščite opravil ogled terena in da bodo približno 400 metrov mreže nad trim stezo začeli postavljati že v prihodnjem tednu. Še prej mora občina pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije.

Sovič je varovano območje arheološke dediščine. Na njem je arheološko najdišče prazgodovinskega naselja. Na vrhu hriba so vidni ostanki srednjeveškega gradu. V tlorisu so ohranjeni ostanki cerkvice svete Uršule. V času italijanske okupacije so na Soviču zgradili sistem vodnih zbiralnikov, prepreden je tudi z vojaškimi strelskimi jarki. Zavod za varstvo kulturne dediščine je zato izdal posebna navodila o ravnanju ob sanaciji. Na zavodu so nam pojasnili, da so ob izvajanju konservatorskega nadzora ugotovili posege, ki niso bili predhodno usklajeni z odgovornim konservatorjem. Na podlagi ocene morebitnih poškodb na Soviču bodo predlagali nadaljnje ukrepe za varovanje kulturne dediščine. Povedali so še, da arheoloških raziskav na območju Soviča še ni bilo, zato je njihovo vedenje o tem najdišču danes še preskromno za kakršnekoli načrte predstavitve javnosti.

Zasadili bodo 3000 sadik

Kocjančič Tomazinova in somišljeniki obenem obžalujejo, da je Sovič zaradi, po njihovem pretiranega poseka, ostal preveč gol, kar bo imelo neželene posledice, zato si želijo, da se mu povrne življenje z novo pogozditvijo in da se vanj v bodoče ne umešča vsebin, ki sem ne sodijo. “Narava s kulturno dediščino je njegova vsebina, le videti in spoznati za vredno jo moramo,“ je opozorila.

Rogič je pojasnil, da je bila sanacija v skladu z generalno odločbo zavoda za gozdove. Odstranjevali so le poškodovano, izruvano drevje, med katerim je na južni strani prevladoval bor. Obenem je napovedal, da bodo v kratkem prazne predele pogozdili, za kar so že naročili 3000 sadik (divje češnje, javorja, jesena, bukve, belega gabra) iz bližnje gozdne drevesnice.

Ker je pri delih prišlo tudi do poškodb poti, so z avtohtonim zmletim kamenjem že uredili tudi poti, postavili informativne oznake, lesene klopi in podobno opremo.

Peter Krma, vodja krajevne enote Postojna na območni enoti zavoda za gozdove, nam je pojasnil, da po njihovi oceni ni bilo odstranjenih preveč dreves. “Na kakšnem mestu je nastala večja praznina, a ne kot posledica načrtnega poseka, temveč sanacije in tudi kakšne poškodbe drevesa, ki je nastala pri delu.” Dela so nadzorovali predstavniki zavoda. Krma je ob tem dodal, da je na Soviču tudi precej naravnega podmladka, zato je pričakovati, da se bo že v nekaj letih spet lepo zarasel. “Sovič je primestni gozd in tak naj bi ostal. Žled ga je sicer močno prizadel, toda zdaj poskušamo tukaj ohranjati čim bolj naravno stanje in ga ne spreminjati,“ je še zagotovil.

VERONIKA R. ŽENKO

---