Najhujši je “tihi” hrup

Vetrne elektrarne so vir nizkofrekvenčnega in infrazvočnega hrupa, ki ga stene ne zaustavijo tako kot navadni hrup; znotraj stavb se lahko celo poveča. Povzroči lahko celo vrsto zdravstvenih težav, zato se postavljanje vetrnih turbin zadnja leta vse bolj oddaljuje od naselij, so strokovnjaki v ponedeljek zvečer nizali ugotovitve v Divači.

DIVAČA > Predstavitev strokovnih mnenj o vetrnih elektrarnah je pripravila Krajevna skupnost Senožeče, nanjo pa so povabili predvsem občinske svetnike in predsednike krajevnih skupnosti. “Pobudo so dali krajani, potem ko se je v medijih pojavilo kar nekaj oddaj o vetrnih elektrarnah. Poleg tega je pred dnevi minilo leto dni od referenduma, na katerem so se krajani izrekli proti vetrnicam,” je o razlogih za predstavitev povedal predsednik KS Senožeče Edvin Škamperle. Tako je sicer maloštevilnim svetnikom in predstavnikom KS peterica strokovnjakov odstrla marsikateri manj znani vidik vetrnih elektrarn, predvsem o njihovem učinku na ljudi.

Hrup, ki ga ovire ne ustavijo zlahka

Dr. Sonja Jeram je govorila predvsem o hrupu, ki dokazano lahko poškoduje sluh, ostali vplivi pa so znanstveno še vedno slabo raziskani. Najbrž tudi zato Svetovna zdravstvena organizacija, ki je zdaj veljavna priporočila izdala že leta 1999, odlaša z novimi. “Po zadnjih informacijah naj bi jih dobili septembra leta 2016,” je povedala.

Za zdaj se tako marsikje zadovoljijo s splošnimi priporočili, da na steni bivališč hrup ne sme presegati 35 decibelov. Toda kot je opozoril strokovnjak za hrup z več kot 30-letnimi izkušnjami dr. Ferdinand Deželak, nizkofrekvenčni in infrazvočni hrup potujeta drugače kot običajni hrup: “Ta hrup je zelo prodoren, na ovirah se močno uklanja, zato lahko potuje tudi prek hriba in okoli stavb, v zaprtih prostorih pa se lahko še ojača,” je povedal in lastnosti tega do nedavno zelo malo znanega hrupa ponazoril z nizkofrekvenčnimi glasbili: medtem ko v dvorani slišimo vsa orkestrska glasbila, slišimo zunaj nje le bobne in bas kitare, violin in flavt pa ne.

Te povzroča nihanje in trenje notranjih organov v telesu, ki se povišanemu nizkofrekvenčnemu hrupu sicer prilagodi tako, da tvori beljakovino kolagen, ki okrepi stene organov. A obenem se okrepijo in odebelijo tudi stene žil, to pa zmanjša pretok krvi po telesu, je orisal eno od posledic izpostavljenosti nizkofrekvenčnemu hrupu. Dodal je še, da te vibracije močno vplivajo predvsem na organe, ki so napolnjeni z zrakom, kot so pljuča, prebavila, sinusi in notranje uho.

Zakaj vetrnica preglasi avtocesto

Vetrne elektrarne seveda niso edini vir nizkofrekvenčnega in infrazvočnega hrupa. “Njihova težava pa je v tem, da proizvajajo ta hrup na velikih višinah, zato ta ogroža širšo okolico, zlasti v stabilni atmosferi, ko ni vertikalnega vetra, temveč le vzdolžni oziroma ko zgoraj zelo piha, pri tleh pa slabo. V takšnih pogojih se nizkofrekvenčni in infrazvočni hrup zelo ojačata, hrup drugih virov pri tleh pa ostaja majhen,” je povedal Deželak in s tem pojasnil, zakaj pri vetrnici pri Dolenji vasi ta manj znani hrup vetrne turbine lahko “preglasi” hrup avtoceste.

Dr. Miha Janc, ki sicer živi v Dolenji vasi, je povedal, da je še do pred dvema letoma cenil vetrno energijo kot eno najbolj čistih. Ko pa so se pojavili pomisleki, je preučil več mednarodno priznanih znanstvenikov s tega področja, predvsem glede hrupa, in prišel do ugotovitev, da nizkofrekvenčni hrup, ki ga oddajajo vetrne turbine, ljudje zaznavamo, da se nanj odzivamo in da vodi v nekatere bolezni. Žal države glede tega premalo ščitijo državljane, podobno kot se je to v preteklosti že dogajalo s številnimi negativnimi vplivi, pred katerimi so jih začele ščititi šele, ko je veliko ljudi zbolelo ali celo umrlo.

Na to je opozoril tudi mag. Tomaž Ogrin, ki je dodal, da nas evropska direktiva, na katero se sklicuje naša država, ne zavezuje k postavljanju vetrnih elektrarn, temveč le k doseganju določenih odstotkov energije iz kateregakoli obnovljivega vira. “Zato občina lahko odkloni državni prostorski načrt in bo na sodišču uspela,” je napovedal slabo prihodnost za vetrni park Senožeška brda, ki ga družba Vepa umešča v prostor z državnim prostorskim načrtom. Pri tem je še dodal, da nekaj deset vetrnih turbin ne moremo imenovati park, temveč “industrijska cona”. Ta pa ni skladna z občinskimi strateškimi dokumenti, ki tam predvidevajo ohranjanje narave in sonaravni turizem.

Turbine ali kakovostno življenje

Da je sonaravni turizem velika priložnost divaške občine, ki bi ga niz vetrnih turbin ogrozil, so opozorili tudi Tomaž Zorman, naravovarstvenik v Parku Škocjanske jame, ter divaška županja Alenka Dolgan Štrucl in njen predhodnik Drago Božac: “Nisem velika nasprotnica vetrnih elektrarn, sem pa proti tako velikemu posegu, kot bi ga povzročilo 40 vetrnic na Senožeških brdih,” je dejala županja. Božac pa: “Kaj si bo mislil turist, ki se pripelje z Danske, da bi v Parku Škocjanske jame užival v neokrnjeni naravi in miru, pa ga na vhodu v občino pričaka polje vetrnih elektrarn?!”

V razpravi pa je bilo tudi nekaj nasprotnih mnenj. Anton Može je strokovnjake okrcal, da so zelo enostranski in “povzročajo bujno domišljijo”, svetnik Martin Prelc pa je opozoril, da tudi turisti onesnažujejo občino. Drago Škamperle, ki je bil med pobudniki vetrnic na Zajčici in Vremščici, a se je od tam umaknil, je bil osebno zagovornik vetrnic, a bo spoštoval na referendumu izraženo nasprotovanje vetrnicam, je dejal in dodal: “V energetskem smislu vetrnice ne pomenijo nič, le ekonomski interes ožje skupine zaradi subvencij.”

MARICA URŠIČ ZUPAN

---