Zemlja se je nenadoma udrla osem metrov globoko

Če vas je bilo zaradi skrivnostnosti kraškega podzemlja kdaj strah hoditi po Krasu, nikar ne berite naslednje zgodbe. V Dutovljah se je namreč včeraj na travniku blizu vasi nenadoma odprla več kot osem metrov globoka in pet metrov široka luknja.

DUTOVLJE > “V gozdu tam zgoraj sem nabiral gobe, nakar sem zaslišal zvok. Kot da bi nekdo razkladal drva s prikolice,” pove Rudi Zelko iz Dutovelj, ki je včeraj dopoldne naletel na skrivnostno luknjo.

“Ko sem pogledal iz gozda, ki je nad pašnikom, sem videl nekaj črnega. Pomislil sem, da so na travnik prinesli kaj gnoja. Ko pa sem hodil po dolini, nisem videl ničesar. Pomislil sem že, da imam privide,” nadaljuje. In res, luknji se morava približati na vsega nekaj metrov, da jo opaziva. Domačini so jo sicer takoj ogradili z žico, da kdo ne bi po nesreči padel vanjo.

Ko se je Rudi Zelko približal mestu, na katerem je prej, tako je vsaj mislil, videl nekaj črnega, je ostal odprtih ust. Pred njim je zijala slabih deset metrov globoka jama.

“Takoj sem obvestil možakarja, ki tu pase krave, pašnik smo nato omejili, da ne bi kaka krava stopila vanjo. Ravno po tem delu pa se velikokrat vozijo tudi s traktorjem,” pojasni Rudi.

Kaj se je pravzaprav zgodilo? Luknjo je dolga leta pokrivala za pol metra globoka plast trave in korenin dreves iz bližnjega gozda. Te so še zdaj dobro vidne. Pod njo pa globoka in široka votlina. Kaj natanko je povzročilo udrtje zemlje, ne ve nihče. “Morda je tudi količina deževja povzročila, da se je zemlja udrla,” razmišlja Zelko.

Vendar ne gre za navaden kraški pojav, so prepričani domačini, ki so si ogledali jamo. Stene votline namreč niso iz kamna, temveč iz zemlje. “Res se zdi, kot da bi bil iz kamna, ampak če vržeš kamen, se ne odbija od sten votline. Ravno zato je še toliko bolj nenavadno, da se je zrušilo,” meni Zelko.

Votlino je najbrž izdolbla voda, menijo domačini. Temu pritrjuje tudi jamar Jordan Guštin, predsednik Jamarskega društva Sežana: “Udora sicer še nisem videl; po opisu sodeč pa res ne gre za jamo, temveč je udor verjetno povzročila voda, ki je spirala zemljo v zračni prostor v tleh. To je znan pojav. Nekje spodaj je morda jama, kamor je voda odnašala zemljo, sam udor pa v bistvu ni kraški pojav. Če bi šlo za jamo, bi bilo na stenah udora videti kamen.”

Tak primer se je zgodil pred leti na Kozini, ko so delavci med miniranjem poškodovali strop brezna in se je med dvema hišama nenadoma udrlo brezno. A to je imelo vse kraške značilnosti. “Sicer pa so stropi jam večinoma zelo trdni in se ne udrejo kar tako,” še pove Guštin.

PETRA MEZINEC,

MARICA URŠIČ ZUPAN

---