Na počasni poti do ukinitve?

Po večletnem boju za ohranitev geodetske pisarne v Ilirski Bistrici se ta 1. oktobra seli iz Vojkovega drevoreda v brezplačne prostore Doma na Vidmu. A neuradno je slišati, da se bo s selitvijo zmanjšalo število zaposlenih v bistriški pisarni in s tem bržkone tudi raven storitev za uporabnike.

Tako so leta 2011 Bistričani protestirali proti ukinitvi geodetske pisarne. Foto: Tomo Šajn
Tako so leta 2011 Bistričani protestirali proti ukinitvi geodetske pisarne. Foto: Tomo Šajn

ILIRSKA BISTRICA > Zgodba o ohranitvi ilirskobistriške geodetske pisarne, ki tačas deluje v prostorih na Vojkovem drevoredu, sega že več let v preteklost, ko je republiška geodetska uprava v duhu varčevalnih ukrepov začela zmanjševati stroške poslovanja in zapirati pisarne. Pred štirimi leti so ob napovedih o združitvi bistriške pisarne s postojnsko, kamor naj bi se po tedanjem predlogu zaradi prerazporeditve kadrov na delo vozile tudi delavke iz Ilirske Bistrice, ogorčenje izrazili bistriški občinski svetniki, ki so na eni od sej zagrozili celo z državljansko nepokorščino, zaporo ceste in fizično preprečitev selitve domače geodetske uprave.

Kot menijo mnogi Bistričan, je njihovo nezadovoljstvo upravičeno. Tudi v luči selitve marsikaterega servisa iz občine. Pred leti je namreč davčna uprava ob medlih protestih občinskih oblasti in obrtnikov skrčila na minimum bistriški davčni urad, preselila večji del zaposlenih v Postojno in nekaj prepotrebnih delovnih mest je šlo za vedno po zlu. Jeseni pa je država v Ilirski Bistrici ukinila še možnost opravljanja vozniških izpitov.

Tako je završalo tudi tokrat, ko so se začele znova širiti govorice o selitvi geodetske uprave. Ta se bo s 1. oktobrom res preselila na novo lokacijo Doma na Vidmu, je potrdil direktor glavnega urada republiške geodetske uprave (Gurs) Janez Slak. Na tej lokaciji je namreč bistriški župan Emil Rojc Gursu že pred časom ponudil brezplačne prostore, da bi enoto ohranil v svoji občini. V teh prostorih namreč že deluje davčna uprava, preselila pa naj bi se tudi bistriška upravna enota.

Največja skrb občanov Bistrice še vedno ostaja raven storitev. Tačas je namreč v bistriški geodetski pisarni zaposlenega 4,4 uradnika, neuradno pa naj bi na novi lokaciji zaposlili le enega, ostali (eden naj bi se medtem tudi upokojil) pa naj bi se vozili na delo v postojnsko pisarno, kjer je tačas po podatkih Gursa zaposlenega 3,6 uradnika.

Čeprav Slak zagotavlja, da bodo storitve za vse občane tudi po selitvi ostale na popolnoma enaki ravni kot danes, pa je na vprašanje, koliko ljudi bodo obdržali na delovnih mestih v Ilirski Bistrici, odgovoril diplomatsko: "Po izvedeni racionalizaciji bo Gurs zagotavljala prisotnost takega števila zaposlenih, da ostanejo storitve za vse občane na popolnoma enakem nivoju, kot se nudijo danes, ostali zaposleni pa bodo opravljali delo v geodetski pisarni Postojna." Odločitev o številu zaposlenih v Bistrici pa naj bi bila v rokah območne geodetske uprave Koper, v okvir katere bistriška geodetska pisarna tudi spada.

Če ne drugega, se bodo iz bistriške pisarne v postojnsko zagotovo preselili arhivi. Ti naj bi med drugim zajemali tudi dragocene karte vse od časa Marije Terezije naprej. Slak je sicer zatrdil, da spremenjena lokacija arhivov na nudenje uslug občanov ne bo vplivala, saj naj bi čez čas po opravljeni digitalizaciji uredili centralni arhiv za celotno državo na enem mestu. A marsikaterega občana skrbi že to, da jih je sploh treba seliti v drugo občino.

Da zmanjšanje števila zaposlenih in arhiva v bistriški geodetski pisarni ob načrtovani selitvi ne bi dobro delovalo na geodetsko stroko, menijo tudi v geodetskem podjetju Merkantil iz Knežaka. "Selitev zaposlenih in arhiva v Dom na Vidmu sama po sebi ne bi vplivala negativno na delovanje geodetske stroke, če ostaja v enakem stanju kot do sedaj (enako število zaposlenih in obseg arhiva). Če pa bi prišlo do zmanjšanja, pa bi to za stroko prineslo negativne posledice. Poslovanje bi postalo omejeno in dolgotrajno, saj gre za obvladovanje velikega območja, ki so ga sedaj obvladovali štirje zaposleni v geodetski pisarni", pravijo v Merkantilu.

Po njihovih izkušnjah so do sedaj potrebne podatke pridobili hitro. "Medtem ko bi bil v primeru zmanjšanja števila zaposlenih ta čas daljši. Prav tako bi za evidentiranje geodetskih storitev na geodetski upravi to pomenilo bistveno več časa, kot so ga referenti porabili za izdajo odločb in sklepov sedaj." TINA M. VALENČIČ


Najbolj brano