Na kraške strehe kamnite skrle iz Dalmacije?

Kamnita streha, na Krasu je bila v preteklosti pokrita s skrlami, ni le kraška značilnost, temveč jo najdemo v številnih državah vzdolž jadranske obale. Stroka skrle (ali škrle) pozna pod imenom ploščasti apnenec. Seveda se med seboj ločita ploščasti apnenec iz Štanjela in ploščasti apnenec iz Benkovca v Dalmaciji, se pa prebivalci teh krajev soočajo s podobno težavo kot Kraševci: kako staro hišo primerno obnoviti in kje najti potrebne skrle?

Med primeri zgledne obnove skrlate strehe je tudi Škrateljnova hiša v Divači. Foto: Marica Uršič Zupan
Med primeri zgledne obnove skrlate strehe je tudi Škrateljnova hiša v Divači. Foto: Marica Uršič Zupan

SEŽANA > Zato ni prav nič nenavadno, da je projekt RoofOfRock v ospredje zanimanja postavil prav ploščasti apnenec, ki je kot gradbeni material skupen velikemu delu vzhodne jadranske obale. Interdisciplinarni projekt je združil geologe, umetnostne zgodovinarje, restavratorje, arhitekte, gradbenike in predstavnike drugih poklicev iz štirih držav, ki so skupaj skušali določiti smernice za trajnostno uporabo ploščastih apnencev.

“Rojstni list” kamna

“Gre za geološko ozemlje, ki je med seboj povezano že vsaj 200 milijonov let,” pove Miloš Bavec, vodja projekta in direktor Geološkega zavoda Slovenije.

Eden od številnih sadov projekta je geološka karta ploščastega apnenca. V praksi to pomeni, da lahko natančno ugotovimo, iz katerega območja je prišel kamen za izdelavo strehe na določenem objektu, recimo v Šmarjah, Povirju ali v Repentabru.

Skupaj s sosedi iz Italije, Hrvaške in nekoliko oddaljene Bosne in Hercegovine si Slovenci delimo skupno oddaljeno zgodovino - po tej zemlji so takrat, ko je nastajal ploščasti apnenec, hodili dinozavri, današnje gozdove so prekrivale plitke lagune, območje pa je spominjalo na današnje Bahame.

Legalno skrl ni mogoče dobiti

Mnogo milijonov let kasneje so ljudje začeli uporabljati gradbeni material iz okolice. Kot strešna kritina se je izkazal kamen, ploščasti apnenec. A nekaj desetletij kasneje se soočajo z novo težavo. Kamen, ki so ga v 19. in 20. stoletju pridobivali v kamnolomih po vaseh, zdaj ni več na voljo - ne le zaradi zaprtih kamnolomov, temveč tudi zaradi trenutne zakonodaje.

“Kdor želi koristiti ta material, mora zadostiti rudarski zakonodaji. Če bi želeli pridobiti ploščasti apnenec, bi morali pridobiti rudarsko pravico, kar pomeni podoben postopek kot odpiranje novega rudnika,” je povedal Bavec. Zato niti restavratorji v smernice ne morejo napisati, da so primerna uporaba skrle, saj se teh v Sloveniji legalno ne da dobiti.

“Banka” skrl

Zato je bila prav zakonodaja in podajanje smernic za njeno spremembo pomemben del projekta. Preučili so vso obstoječo zakonodajo na državni, regionalni in evropski ravni ter pripravili primerjalno analizo, je povedala Karmen Peternelj iz Parka Škocjanske jame: “Izhajali smo z vidika lastnika posameznega objekta, ki mogoče ne ve, kje bi se lotil obnove, saj se pojavi veliko omejitev. Poleg tega smo ugotovili, da se znanje o uporabi ploščastega apnenca izgublja, saj je v Sloveniji nemogoče na legalen način priti do njega.”

Zato je nujno spremeniti slovensko zakonodajo, da ga bo mogoče pridobivati. Možnih rešitev je več. “Prva je uporaba ploščastega apnenca iz aktivnih kamnolomov. Trenutno je ta rešitev možna le na Hrvaškem ob Zadru, kjer najdemo v okolici Benkovca kamnolom, kjer je mogoče uporabiti ploščasti apnenec, ki se uporablja po celotni Dalmaciji. Naša tendenca je, da bi uporabo omejili, saj imamo tam tudi druge vire,” je pojasnila Karmen Peternelj.

Z mobilno in spletno aplikacijo ROOFOFROCK WebGIS lahko že kar na terenu dostopate do dognanj iz projektu, je povedal Matevž Novak iz Geološkega zavoda Slovenija. Aplikacija uporabnikom omogoča, da si ogledajo geološke podatke, sloje zemljevida, položaj zgradb in kamnolomov ter izbrane 3D-modele zgradb, vključno s povezanimi arhitekturnimi elementi. V aplikaciji WebGIS lahko uporabnik prav tako najde podatke o omejitvah in navodila za uporabo ploščastega apnenca.

Ena od rešitev dopušča odprtje novih in opuščenih kamnolomov ter možnost površinskega pobiranja na lastnem zemljišču - seveda vedno s paleontološkim nadzorom. Tretji način pa je uvedba banke gradbenih materialov, tak primer poznajo na Hrvaškem.

Projektno skupino so sestavljali Geološki zavod Slovenije, ZADRA, HERAG, RERA S.D, Občina Dolina, Oddelek za matematiko in geološke vede Univerze v Trstu, Znanstveno raziskovalne središče Inštitut za dediščino Sredozemlja Univerze na Primorskem, Park Škocjanske jame, DUNEA, IDA in Regija Veneto. V tem času so med drugim pripravili knjigo desetih primerov študij kraške arhitekture, zbornik o projektu z istoimenskim naslovom, promocijski film, spletno aplikacijo, številne dogodke, delavnice in smernice za spremembo zakonodaje.

Celosten pogled na Kras

Med projektom so se še posebej posvetili občini Dolina. “Na podlagi skupnega terena je bila pripravljena nova geološka geneza tega prostora, natančno so bili locirani izvori kamnov za določene objekte. Za nas je ta študija izjemno dragocena,” je pojasnila Neža Čebron Lipovec z Univerze na Primorskem.

Izdali so tudi publikacijo. Posebna vrednost se skriva tudi v knjigi, ki so jo pripravili strokovnjaki s tržaške univerze in obravnava deset primerov kraške arhitekture z obeh strani meje, je dodala: “Iz kulturno dediščinskega vidika je izjemno pomembna, ker prvič predstavlja kraško kulturno dediščino v njeni celovitosti. Mimo politično vsiljenih mej. Ta študija in projekt sta še toliko bolj pomembna zaradi časa, v katerem živimo. Izvajamo čezmejne projekte, istočasno pa nam na meje postavljajo bodeče žice.”

PETRA MEZINEC


Najbolj brano