Muzej vrbiških šjem še vedno pod vprašajem

Danes se bodo na usklajevanju ilirskobistriškega proračuna za leto 2015 sestali predstavniki občinskih svetniških skupin. Med predlogi bo tudi pobuda za sofinanciranje dokončanja muzeja v Vrbici, kjer bi vendarle dobile prostor vrbiške maske.

Vrbiške šjeme imajo približno sto različnih likov. Vsak lik ima svojo zgodovino, vsi so povezani z življenjem domačega okolja. Kožna naličja ali larfe izdelajo doma, s posebno tehniko, v kateri je največji mojster ravno Boris Čekada.
Vrbiške šjeme imajo približno sto različnih likov. Vsak lik ima svojo zgodovino, vsi so povezani z življenjem domačega okolja. Kožna naličja ali larfe izdelajo doma, s posebno tehniko, v kateri je največji mojster ravno Boris Čekada.  

VRBICA > “Za dokončanje stavbe v Vrbici, v katero bi umestili muzej vrbiških mask, bi potrebovali še približno 150.000 evrov. Sami smo v prvi fazi, vredni približno 60.000 evrov, vložili veliko prostovoljnega dela, da smo prihranili 30.000 evrov. Opravili smo največja gradbena dela,” pojasnjuje Tomaž Prosen, tajnik Društva vrbišće šjeme.

To že od leta 1996 ohranja in goji tradicijo vrbiških mask, ki so v etnološkem smislu znane po tem, da so ene redkih, ki so povsem ohranile izvirne podobe, način izdelovanja, like (približno sto jih je) pa le dopolnjevale. Letos bodo vrbiške šjeme praznovale 80-letnico, odkar o njih obstajajo snovni viri, od prej o njih priča ustno izročilo. Vrbiške šjeme so 1996. tudi prve organizirale pustno povorko v Ilirski Bistrici, ki je postala tradicionalna in še danes zaznamuje pustovanje na Bistriškem.

“Nadejamo se, da bodo naš predlog uvrstili v občinski proračun. Ker bi se prijavili na evropske razpise, ocenjujemo, da bi bil vložek občine, ki je tudi lastnica polovice stavbe, med desetimi in 20 odstotki. Doslej pri kandidaturi na razpisih nismo imeli sreče; najprej je dala država prednost drugim regijam, potem pa občina drugim investicijam,” dodaja predsednik društva Boris Čekada.

Kožna naličja vrbiških mask ali larfe izdelajo s posebno tehniko, z mehčanjem ovčje kože, ki jo navlečejo na leseno podlago, v tem so edini na Slovenskem. Slovensko etnološko društvo na pustno soboto organizira ekskurzijo v Vrbico, ki je znana iz raziskav Alenke Ložar Podlogar (Vrbiške šjeme: skrivnost pustne tradicije v Vrbici pri Ilirski Bistrici) in iz fotografskih raziskav Primoža Hienga, ki je ustvaril množico fotografij o vrbiških šjemah in jih objavil v knjigi Pod masko skrit in norčavo odkrit.

Manj optimističen je bistriški župan Emil Rojc: “Po naših informacijah naj bi država letos ne razpisala natečaja za pridobitev evropskega denarja za tovrstne projekte.” Ob tem opozarja, da gre za obnovo vaškega doma, vendar ne vidi več veliko možnosti, da bi bile občine sposobne vaške domove še dolgo vzdrževati. “Ne nazadnje je občina dolžna najprej zagotoviti denar za življenjsko pomembne investicije, kot so komunalna in vodovodna infrastruktura, vrtci, protipoplavna varnost, šele nato za druge projekte.”

Če bi imele vrbiške maske svoj muzej, bi lokalna skupnost njegovo ponudbo lahko tržila v turistične namene. Zamisel o takšnem sodelovanju so najbrž imeli v Parku Škocjanske jame, ko so predsednika društva vrbiških šjem povabili na srečanje v okviru programa Človek in biosfera. “Ničesar natančnega nismo dorekli, morda smo si mi le delali utvare, da nas je Park pripravljeni podpreti, tudi finančno, pri našem muzeju,” obžaluje Čekada. Direktor Parka Stojan Ščuka pojasnjuje, da vrbiškega muzeja ne morejo sofinancirati, lahko pa z njim sodelujejo.

Ena od vrbiških mask je razstavljena v etnografskem muzeju v Ljubljani. Na Bistriškem ohranjajo več različnih pustnih mask (hrušiški in podgrajski škoromati), ki so mednarodno prepoznavne in na ogled v slovenskih in evropskih muzejih. A le podgrajskim škoromatom je občina uredila mini muzej v Podgradu.

LEA KALC FURLANIČ


Najbolj brano