Mojstrovo pravljično darilo otrokom

Igrišče postojnskega vrtca je bogatejše za prav posebno igralo - velik lesen grad, ki bo buril otroško domišljijo in omogočal simbolno igro. Snovalec, izdelovalec in donator igrala, ki je pravzaprav že pravi unikatni arhitekturni objekt in umetniško delo, je ljubiteljski mizar Roman Doles iz Postojne, ki je s svojim izdelkom na svojevrsten način obudil spomin na nekdanji srednjeveški grad na Soviču, katerega ruševine je razkril žled.

POSTOJNA > Novo igralo je dobilo mesto na robu vrtčevskega igrišča, tako da je dobro vidno tudi vsem ostalim mimoidočim, ki jih pritegne zaradi svoje estetske dovršenosti in pravljičnega videza.

Odlično igralo

A v prvi vrsti je namenjen igri otrok, ki so po besedah ravnateljice vrtca Tonje Ferjančič najboljši mojstri ustvarjanja domišljijskih zgodb. ”V njegovi bližini, notranjosti in tudi od daleč, z opazovanjem nekje pod drevesom, bo grad otroke povezoval z drugo dimenzijo časa, omogočal jim bo razumevanje življenja nekoč, povezoval ga bo s tradicijo. Pomagal bo razvijati socialne stike, omogočal simbolno igro. Otroke bo spodbujal k raziskovalnemu učenju, vzgojitelju pa omogočal vpletanje barvitosti v program kurikula in nenazadnje bo izziv sledenja otrokovim odprtim vprašanjem in spodbudam,” se je nove pridobitve razveselila Ferjančičeva.

Zadovoljen je tudi Doles, ki je s svojim izdelkom razveselil otroke. Ko je grad začel nastajati, namreč še ni vedel, čemu oziroma komu bo namenjen. Da je svoje mesto našel v vrtcu, je imela prste vmes njegova hčerka, sicer vzgojiteljica, ki je na očetovo ustvarjanje opozorila vodstvo vrtca. Ko sta si nastajajoči grad ogledala tudi ravnateljica in postojnski župan, pa je odločitev dokončno padla. “Takrat sem vedel, da bo grad sprejet in da mu bodo vsebino dali otroci. To pa je najlepše, kar se je lahko zgodilo,” nam je dejal Doles.

Oživljen grad s Soviča

Izdelave gradu se je sicer lotil, ker je imel z upokojitvijo več prostega časa. Tega je povezal s svojim mizarskim hobijem in ljubeznijo do lesa, pa tudi s spomini na najlepša otroška leta, ki jih je z vrstniki igraje preživljal med ruševinami nekdanjega postojnskega gradu na Soviču, in fantazije, ki jih je takrat spletal okrog njega. Živi namreč ob njegovem vznožju, v starem mestnem jedru Postojne, Majlontu. Ko je lanski žled ostanke pozabljenega gradu ponovno odkril, pa je bila ideja za nov, sicer veliko manjši, a zato toliko bolj pravljičen grad, tu.

Za otroke je les najboljši material

Doles je grad z veliko estetsko izdelanimi detajli, ki lahko med svoje stolpiče sprejme več malih kraljičen in kraljevičev, izdeloval dobro leto. Zanj je porabil kar okrog pet kubičnih metrov smrekovega in borovega lesa.

Kot pravi, je les otroku najprijaznejši material: “Les je topel, prijazen, naraven in daje občutek domačnosti, povezave s tradicijo. Ne obstaja lesu primerljiv material, les je najbolj plemenita dobrina, kar jih človeštvo ima.” Prepričan je, da so odrasli dolžni v otrocih spodbuditi zanimanje za ta čudoviti material ter jih vzgajati v duhu trajnostnega razvoja.

VERONIKA R. ŽENKO

---