Mlin, ki ima za sabo skoraj pol tisočletja

Hodnikov mlin letos praznuje častitljivih 450 let. Mlinska stavba, zgrajena leta 1565, je danes spremenjena v muzejsko zbirko. Za to zaslužno turistično društvo se je skupaj z bistriško krajevno skupnostjo odločilo, da bo bogato zgodovino mlinov in žag na Bistriškem znova obudilo s posebnim projektom. V prihodnjih mesecih nameravajo popisati vse mline in žage, ki so na Bistriškem delovali v letih med 1700 in 1900 ter izpeljati paleto dejavnosti, ki bodo krajane opomnile na bogato kulturno in tehnično dediščino domačega kraja.

Hodnikov mlin so postavili pred 450 leti. Danes na mletje   v 
njem spominja muzejska zbirka. Foto: Tina M. Valenčič
Hodnikov mlin so postavili pred 450 leti. Danes na mletje v njem spominja muzejska zbirka. Foto: Tina M. Valenčič

ILIRSKA BISTRICA > Če so Bistričani nekoč živeli od dejavnosti mlinov in žag, s katerimi je bilo posejano mesto, že dolgo ni več tako. Skozi zgodovino se ni ohranilo nobeno mlinsko kolo. Zobu časa pa - tudi ob pomoči pridnih rok bistriškega turističnega društva in lastnikov - vendarle kljubuje Hodnikov mlin. Če se starejši Bistričani še spominjajo njegovega delovanja, pa gotovo malo kdo ve, da zgodovina mlina sega v 16. stoletje. Katastrska evidenca namreč potrjuje, da je bila mlinska stavba zgrajena pred skoraj pol tisočletja, že davnega leta 1565.

Popisali bodo mline in žage

Da bi obeležili njegovo častitljivo starost in obenem spomnili na del bogate kulturne dediščine na Bistriškem - poleg Hodnikovega mlina sta se na reki Bistrici ohranili še Mehlinova in Ivetova pila - se je Turistično društvo Ilirska Bistrica ob pomoči bistriške krajevne skupnosti odločilo izpeljati prav poseben projekt z naslovom Mesto mlinov in žag.

Do maja prihodnje leto nameravajo, kot je pojasnil predsednik KS Ilirska Bistrica Sašo Batista, opisati mlinarske in žagarske zgradbe s pomočjo arhiva z Reke. “Poleg tega nameravamo preveriti in zapisati stara hišna imena ter primerno označiti zgradbe, kjer so nekoč delovali mlini in žage,” je navedel Batista. Skozi projekt bodo namestili še turistične table z oznako mesta mlinov in žag, izdelali turistični spominek - obesek, pripravili publikacijo o mlinarstvu in žagarstvu, promovirali dogodke in vsebine na lokalni in regijski ravni ter se vključevali v evropske projekte.

“Aprila in maja smo že izpeljali čistilno akcijo, v kateri smo poseben poudarek dali Sušcu in Gradini. Očistili smo tudi celo strugo potoka Bistrica, kjer se je nabralo za več kot 200 kubikov naplavin. Akcije pa potekajo tudi na drugem koncu mesta, v Trnovem, kjer tačas poteka sanacija glavne ulice v Gabrju,” je pojasnil Batista.

Hodnikov mlin je po vojni (po denacionalizaciji) doletela enaka usoda kot ostale: žagati se ni smelo več, mlin pa je še deloval do leta 1972. Družina se je odselila v Ljubljano, a svojega nekdanjega doma niso prodali in zavrgli, pač pa stavbo obiskovali in vzdrževali. Leta 1993 je bila stavba vpisana v register nepremične kulturne dediščine. Nekaj časa je bil mlin v najemu Kluba zelenih, kasneje je nekaj časa sameval. Leta 1993 so Hodnikovi mlin dali ponovno v najem, tokrat za potrebe galerijske dejavnosti. Ustanovljena je bila Galerija in klub Hodnikov mlin. Nato je leta 1998 te prostore vzelo v najem Turistično društvo Ilirska Bistrica in ga delno obnovilo. A društvo ni imelo denarja za najemnino. Kljub vsemu so s Hodnikovimi zgledno sodelovali naprej: v mlinu so prirejali razstave, še posebej ob krajevnem prazniku Sprehod ob vodi. Leta 2005 je bila v okviru te prireditve odmevna razstava Mickini shranki o mlinarici Micki, ki je delala in živela pri Hodnikovih. Tedaj se je tudi rodila ideja o muzejski zbirki Hodnikov mlin, ki se je letos uresničila. Hodnikov mlin je namreč dobil potrdilo o evidenci premične kulturne dediščine pri Pokrajinskem muzeju Koper.

13 žag in pet mlinov?

Društvo in krajevno skupnost, ki sta k projektu pritegnila tudi bistriško Društvo za krajevno zgodovino, gimnazijo in obe bistriški šoli, čaka še veliko dela. Zgodovina bistriškega mlinarstva namreč še vedno ni dovolj raziskana.

Domačini sicer pravijo, da je na rečici Bistrici nekoč delovalo 13 žag in pet mlinov, a je dokumentacija razpršena po raznih arhivih, od raznih urbarjev in katastrov do Valvasorjeve Slave Vojvodine Kranjske in spominov Bistričanov. “Iz reškega arhiva je gradbeni načrt in tehnično poročilo Hodnikovega mlina in žage. Tam naj bi bili shranjeni tudi vsi dokumenti bistriških mlinov in žag iz 30. let prejšnjega stoletja,” je pojasnila članica turističnega društva Milojka Primc.

Društvo pa je iz tržaškega arhiva pridobilo tudi dokumente iz prve polovice 15. stoletja, ki govorijo o bistriških krajih in morda celo o nastanku Hodnikovega mlina.

Člani društva so sledi iskali tudi v ljubljanskem državnem arhivu. “A bo za to potrebnega več časa, seči bo treba še v katero škatlo arhivskih dokumentov, ki bi nas popeljali v 16. stoletje,” je dejala Primčeva.

TINA M. VALENČIČ


Najbolj brano