Mladi vidijo razvoj v tradiciji

Nov ogledno doživljajski zeliščni vrt, obnovljen dvojni kamniti zid, oživljen travniški sadovnjak in knjižica Okusi dišečega Krasa je le nekaj sadov projekta trajnostne revitalizacije krajine na stiku Krasa in Brkinov Revita Belaj, ki je povezal dve podjetji, javni zavod, dve društvi, šolarje in domačine.

MATAVUN, KAČIČE > Vrednost več let trajajočega projekta je znašala 37.000 evrov, evropski program Leader je zanj prispeval 85 odstotkov neto vrednosti (brez davka), vrednost opravljenega dela pa je nekajkrat večja, tudi zato, ker so pogodbeni partnerji prispevali veliko prostovoljnega dela.

Zelišča in kamen

V prvi fazi projekta so na Belajevi domačiji uredili ogledno doživljajski vrt, ki na 600 kvadratnih metrih, razdeljenih v štiri cone oziroma prekate (ker je oblikovan po stari podobici s križem in srcem, najdeni med obnovo domačije), ponuja celostno doživljanje 160 vrst uporabnih zelišč in rastlin. “Urejen je kot učni vrt za prepoznavanje vsega, kar raste okoli nas in vseh možnih rab teh rastlin - od kulinarike in zdravilstva do pripravkov za biodinamično kmetovanje,” je povedala nosilka projekta Andrejka Cerkvenik.

S pomočjo treh mojstrov - Borisa Čoka, Dušana Okorna in Mitje Kobala - so obnovili tudi 60 metrov obojestransko zidanega kamnitega zidu. “Vsaka pokrajina ima svoj obraz in svojo dušo. Kras ima zidove, gruble in pastirske hiške in vesel sem, da to spet dobiva veljavo in da nas pri obnovi tega spodbujajo tudi Park Škocjanske jame, Visokošolsko središče Sežana in Univerza na Primorskem, predvsem pa, da počasi že dobivamo podmladek,” je poudaril Čok.

Učenci so zidali

Podmladek - učenci divaške osnovne šole - so prav v okviru tega projekta na delavnicah tudi sami ob-navljali stari zid: “S karjolami smo pripeljali kamne, si vsakega ogledali in ga tako dolgo obračali, da je stal prav,” je povedal eden izmed šolarjev. Drugi so pod mentorstvom Danile Gerželj spoznavali zelišča, iz njih kuhali čaje in pekli frtalje. ”Pomembno je, da ohranjamo naravno in kulturno dediščino, a to je premalo; doseči moramo, da jo kot vrednoto sprejmejo mladi, moramo jo tudi bolje tržiti in z njo ustvarjati nove zaposlitve,” je ob tem poudarila ravnateljica divaške šole in občinska svetnica Damjana Gustinčič.

Pomlajen travniški sadovnjak

Projekt je prinesel tudi pomlajen star travniški sadovnjak, ki je bil zanemarjen več kot 50 let. “Brkini so od nekdaj znani po jabolkih, hruškah in domačih češpah, imamo tudi geografsko zaščiten brkinski slivovec. Naši predniki so te sadovnjake skrbno obdelovali, nato je prišlo obdobje, ko se 'nič ni splačalo' in so se mnogi zarasli. Pred desetimi leti smo začeli z oživljanjem travniških nasadov, ker so stare sorte manj občutljive kot nove in ker z njimi oh-ranjamo biotsko pestrost. Ne nazadnje pa: slivovec iz brkinskih češp je precej drugačen kot tisti iz sliv sorte stanley, denimo,” je povedala vodja kmetijsko svetovalne službe v Sežani Milena Štolfa.

Tradicija je temelj razvoja

Zadnji sadež projekta Revita Belaj je knjižica Okusi dišečega Krasa, ki so jo predstavili včeraj Pr' Nanetovih v Matavunu. Lično oblikovana knjiga na 60 straneh predstavlja tri kraška zelišča - “možati” žajbelj, nežno materino dušico in kraški šetraj ali ožepek, ki je bil na samostanskih vrtovih dolgo prepovedan, ker menda krepi spolno moč, kot je ob predstavitvi omenila Cerkvenikova, ena od štirih avtoric. Jana Pečečnik je pos-krbela za idejno zasnovo in aranžiranje pogrinjkov, fotografije, risbe in oblikovanje knjige, Milena Štolfa za recepte pijač, Ksenija Krajšek Mahorčič pa za recepte. Pri teh je izhajala iz tradicije in spoštovanja do prednikov: “Te jedi in knjižica odražajo to, kar čutimo do tega ozemlja, so plod odgovornega početja in naložba za prihodnost. Tradicija je edini temelj in orodje, ki bi ga morali uporabiti pri načrtovanju sodobnega življenja in razvoja,” je poudarila ob predstavitvi.

Knjižico sta založila Društvo kmetic sežanske regije in Park Škocjanske jame, katerega v. d. direktorja Stojan Ščuka je dejal, da jih je k temu vodila tematika knjige: “Pogosto beremo o zdravilnosti ingverja ali limete, pozabljamo pa na naša zelišča.”

MARICA URŠIČ ZUPAN

---