Mladi bi potrebovali nekaj brigadirskega duha

Spomin na “lepe čase tovarištva”, ko “smo gradili domovino in zgradili sebe”, so včeraj v Postojni obujali brigadirji in brigadirke. Na petem tradicionalnem srečanju postojnske sekcije Kluba brigadirjev slovenskega Primorja in Istre so se poleg domačih članov zbrali tudi brigadirji iz drugih primorskih krajev, Ljubljane in Štajerske.

POSTOJNA > “Še, še sem jaz brigadir in v srcu ostal bom brigadir. Lopata in kramp sta v mojih rokah, še pesem zapojem za kratek si čas,” je zapela pevka Marjetka Popovski in za njo so poprijeli brigadirji in brigadirke. Vznesena pesem, ponosni recital skupine Društva upokojencev Postojna in vzpodbudni brigadirski nagovori so včeraj dopoldne napolnili dvorano postojnskega društva upokojencev.

“Spomine obujamo. Najlepše pa je, da na skoraj vsakem srečanju pride do prijetnih presenečenj, ko srečaš nekoga, ki ga nisi videl tudi 50 let. To je eno samo veselje, objemanje, solze,” je o srečanjih s kolegi, s katerimi so bili del mladinskih delovnih akcij, povedala Katarina Bertok iz ilirskobistriške sekcije. “Na žalost nas je vsako leto manj, saj se srečujemo predvsem tisti, ki smo bili v brigade vključeni v letih po koncu druge svetovne vojne, čeprav so brigade trajale od leta 1946 do 1989,” je ob zbranih sivih glavah dejal Edvard Progar, predsednik postojnske sekcije brigadirjev. Sam je bil prvič brigadir leta 1947, kot 15-letni fant. “V mladinski organizaciji, kjer smo se zbirali, so nas vprašali, ali gremo na brigado, in smo vsi dvignili roke.” Dva meseca je sodeloval pri gradnji proge Šamac-Sarajevo. Ker je bil najmlajši, je nosil le vedra z vodo, se spominja težkih, a tudi lepih časov. Spomnil je, da so na delovnih akcijah po drugi svetovni vojni brigadirji udarniško gradili ceste, železnice, tovarne, šole, zadružne domove, vodovodna in elektro omrežja, obirali so hmelj in zatirali koloradskega hrošča ... “Res je, da so nekateri tudi negativno ocenjevali naše delo, mi pa vemo, da smo ob tem gradili tudi sebe. Prav bi bilo, da bi bilo podobno prostovoljno delo med mladimi prisotno tudi danes,” je dejal Progar.

Da bi morala tudi današnja mlada generacija s svojim prostovoljnim delom in tovarištvom bolj prispevati k boljšemu jutri, je poudaril tudi predstavnik ljubljanskih brigadirjev Karel Trplan. Jadran Pišot, predsednik Kluba brigadirjev slovenskega Primorja in Istre, pa je prepričan, da je srečevanje brigadirjev nujno, ker širi sporočilo o vrednotah, kot so prijateljstvo, tovarištvo, medsebojna pomoč, ki so bile včasih veliko bolj vsakdanje, a niso več. VRŽ

---