Mihlju onemogočili kandidiranje

Ilirskobistriški zdravstveni dom po mnenju večine občinskih svetnikov, ki so izglasovali novi odlok, ne potrebuje direktorja za polni delovni čas, sploh pa ne direktorja ekonomista. V zdravstvenem domu, čigar predlogov občina ni upoštevala, ocenjujejo, da pogojev za direktorja z vidika možnosti čim boljše izbire kljub temu ni smiselno ožiti.

ILIRSKA BISTRICA > Ilirskobistriški občinski svetniki so z novim odlokom o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Ilirska Bistrica omejili pogoje za zasedbo delovnega mesta direktorja. To bo po novem lahko postal le kandidat, ki bo imel najmanj visoko strokovno izobrazbo ustrez-ne zdravstvene smeri in najmanj pet let delovnih izkušenj. Poslovodna funkcija in funkcija vodenja strokovnega dela tako ne bosta več ločeni, zato strokovni vodja ne bo potreben.

“Za zdravstveni dom je primerno, da je direktor iz vrst zdravstvene stroke oziroma zdravnik. Obseg dela za direktorja namreč ni tako velik, da bi potrebovali direktorja za osem ur. Po normativih je predvideno, da bi 40 odstotkov delovnega časa delal kot direktor in 60 odstotkov kot zdravnik. S tem bi tako prihranili kot izboljšali popolnjenost zdravstvenega doma z zdravstvenim osebjem,“ je spremembo utemeljil župan Emil Rojc.

Ilirskobistriški svetniki so osnutek odloka obravnavali že v prejšnjem mandatu leta 2012, na zadnji seji pa so predlagani odlok dokončno sprejeli.

Odlok za rušenje Mihlja?

Takšni spremembi je najodločneje nasprotoval občinski svetnik Anton Šenkinc, ki je vložil več amandmajev, a večinoma neuspešno. “Odlok ne gre v smeri pridobitve kvalitetnega kadra, ampak razvodeni zahteve za direktorja. Zakaj bi že vnaprej onemogočali širši, kvalitetnejši izbor direktorja in ožili možnost samo na zdravnika? Še vedno lahko svet zavoda na koncu izbere za direktorja zdravnika. To je stvar presoje sveta zavoda,“ je spremembi nasprotoval Šenkinc. “Ta odlok se pripravlja zato, da bi administrativno omejili možnost prijave Vojka Mihlja, ne pa, da dobimo kvaliteten odlok o javnem zavodu,“ je poudaril.

“Odlok o ustanovitvi zavoda je vsekakor v pristojnosti ustanovitelja, vseeno pa smo v zdravstvenem domu razočarani, ker občina ni upoštevala naših številnih dobronamernih predlogov, med katerimi je bil tudi, da ostanejo pogoji za direktorja odprti, kot omogoča zakon, in ne zaprti le za zdravnike, saj večina predstavnikov ustanovitelja v svetu zavoda vedno omogoča izbiro po željah ustanovitelja in temu primerno organiziranost vodenja zavoda. Takšni so tudi trendi in praksa v drugih zdravstvenih domovih. Na osnovi vseh dogajanj v tem času ne dvomim, da je bil pri tem zasledovan bolj cilj, kako onemogočiti nadaljnje kandidiranje dosedanjemu direktorju (meni), kot pa želja po dolgoročni stabilnosti in samostojnosti zdravstvenega doma,“ je ocenil tudi Vojko Mihelj, ki je na čelu zdravstvenega doma že tri mandate, od septembra pa ga vodi kot vršilec dolžnosti direktorja.

Čeprav ga je svet zavoda izbral tudi na zadnjem razpisu, do imenovanja ni prišlo, saj je neizbrani kandidat vložil tožbo, župan pa spornega sklepa ni dal v potrditev občinskemu svetu. Na ponovljen razpis pa se Mihelj kot ekonomist ne bo mogel več prijaviti. Mihelj sicer ocenjuje, da imajo direktorji zdravstvenih domov v trenutnih razmerah “več ekonomskega in menedžerskega dela kot strokovnega“.

Občinski svetniki so, kljub drugačnemu mnenju župana, upoštevali amandma, da se črta poimenovanje zdravstvenega doma po Matiji Gržini in da se ta še naprej imenuje le Zdravstveni dom Ilirska Bistrica. Anton Šenkinc je utemeljil, da bi bilo poimenovanje po Matiji Gržini (po katerem je zdravstveni dom sicer v preteklosti že nosil ime v okviru Zdravstvenega centra Postojna) nesmiselno in nepotrebno, preimenovanju pa bi sledili zgolj nepotrebni stroški (registracija, zamenjava logotipa, žiga, napisov, …).

Letos spet pozitivni

Da je Mihelj, ki je bil v prejšnjem mandatu tudi občinski svetniki, za aktualno oblast trn v peti, sicer ni nobena skrivnost. Rojc je Mihlju večkrat očital, da zdravstveni dom posluje netransparentno in z izgubo. Mihelj pa je zaradi žaljive obdolžitve, “da je pridelal izgubo“, proti Rojcu pred časom vložil celo zasebno kazensko tožbo, ki se je letos končala s poravnavo.

Mihelj je včeraj za PN povedal, da je bilo poslovanje zdravstvenega doma glede na razmere in v primerjavi z ostalimi zavodi ves čas dobro: “Bilo je tudi negativno v določenih obdobjih, kar je logična posledica financiranja zdravstva, sicer pa sprotno zadovoljujemo vse potrebe pacientov, uspešno rešujemo kadrovsko problematiko, skrbimo za obnavljanje premoženja v upravljanju, tekoče poslujemo pozitivno in skušamo pokrivati tudi staro izgubo.”

Uspešno so nadgradili poslovanje s certificiranjem po sistemu IS0 9001-2008, pridobivalimo dodatna sredstva, o uspehih in problemih pa redno in transparentno poročali ustanovitelju, “ki pa področju zdravstva namenja veliko premalo pomena in pozornosti,” je še navedel Mihelj.

VERONIKA R. ŽENKO

---