Metulji na Krasu, mlini na Vrheh

Kraška gmajna je konec tedna ponudila pestro paleto predavanj, delavnic in drugih dogodkov, povezanih z mlinarstvom, žiti in metulji na Krasu.

KRAS > V petek smo obiskali razstavo metuljev v Bunčetovi domačiji, ki sta jo pripravila Bojan Zadravec in Stanislav Čičerov. “Kras sodi med vroče točke, kar se tiče vrstne pestrosti metuljev v Sloveniji. Tu najdemo veliko vrst na enem prostoru,” je povedala Barbara Zakšek iz Društva za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije.

Pestrost omogočajo predvsem suhi kraški travniki in kraška gmajna. Na Krasu je, nasprotno kot v vzhodni Sloveniji, težava predvsem zaraščanje gmajne. “V prvih fazah je to sicer za metulje dobro, dolgoročno pa vodi v izgube življenjskega prostora in izginjanje posameznih vrst.”

Že naslednji dan so obiskovalci spoznavali metulje na terenu v Parku Škocjanske jame.

Povsem drugim temam se je posvetil Joško Ozbič, ki je včeraj zjutraj pohodnike popeljal na ogled mlinov ob potoku Kranjšk. Starejše generacije imajo na potok lepe spomine, saj so se mnogi prav tam naučili plavati, a spomin na sedem mlinov je počasi zbledel. Njihovo zgodovino so pričeli preučevati pred tremi leti, uredili so poti, v prihodnosti pa nameravajo urediti enega od mlinov in postaviti oznake. Tokrat so svojo posebnost prvič pokazali tudi širši javnosti.

Eden od ciljev festivala je prav opozarjanje na manj poznane značilnosti Krasa in spodbujanje razvoja turizma. Z odzivom so zadovoljni, je povedal Tom Ločniškar iz sežanskega Turistično informacijskega centra, enega od javnih zavodov, ki se podpisujejo pod organizacijo festivala. Ostali so še Kobilarna Lipica, Park Škocjanske jame, Razvojni center Divača in Zavod Jerbas. Poleg tega sodelujejo tudi s številnimi partnerji. “Veseli smo, da smo združili veliko število partnerjev in organizatorjev. Javni zavodi tokrat prvič sodelujemo na tem področju. Tam, kjer je volja, je tudi pot,” je povedal Ločniškar.

PETRA MEZINEC

---