Meje je treba reševati, preden pride do spora

V štirih desetletjih je naredila geodetska stroka izjemen razvoj, postala je sodobna geoinformacijska znanost, pravi dr. Anton Prosen, ki mu je Primorsko geodetsko društvo podelilo prvi naziv častnega člana. Žal pa se družba zave vloge geodetov šele, ko nastane problem. A tedaj je pogosto že prepozno, pravi predsednik društva Matej Plešnar.

LIPICA > Eden zadnjih takih primerov je bil nepremičninski zakon. “Veliko viharja se je tedaj dvignilo tudi zato, ker se je izkazalo, da podatki niso takšni, kot si jih želimo,” spomni dr. Anton Prosen. Veliko podatkov o nepremičninah je starih že več kot sto let. “Ko smo digitalizirali zemljiškoknjižni kataster, smo digitalizirali zelo stare podatke in nemogoče je pričakovati, da bo to dalo dobre rezultate,” pojasni. A zanimivo: pred tremi desetletji se je stroka zavedala, da ima opravka s starimi podatki, zdaj se tega ne zavedajo vsi: “V 80. letih prejšnjega stoletja, ko sem se zaposlil, je veljalo, da je dobrih le 10 do 15 odstotkov podatkov, vse ostalo je treba izmeriti,” se spominja Prosen.

Rojen Bistričan se je po diplomi iz geodezije zaposlil v Novi Gorici v občinskem komiteju za urbanizem, kjer je kmalu postal njegov predsednik in član izvršnega sveta. V razvijajočem se mestu je bil to izjemen strokovni izziv. “60. in 70. leta so bila za slovensko geodezijo izjemno prelomna. Uveljavljati se je začelo prostorsko planiranje, ki je rabilo ogromno podatkov in to je pomenilo zagon stroke,” pravi Prosen, ki je kasneje doktoriral, se zaposlil na fakulteti za geodezijo, do predlani pa urejal tudi Geodetski vestnik, ki je pod njegovim vodstvom dosegel najvišjo raven citiranja.

Še pred tem je, še v Novi Gorici, s kolegi postavil na noge Primorsko geodetsko društvo, za kar mu je zdajšnji predsednik Matej Plešnar na petkovem občnem zboru društva v Lipici podelil prvi naziv častnega člana.

Tako Prosen kot Plešnar opozarjata, da je vloga geodetske stroke danes podcenjena: “Napaka lastnikov nepremičnih je, da začnejo urejati meje takrat, ko se pojavi spor ali ko so odnosi slabi. Takrat je urejanje nepremičnine zelo težko in pogosto se konča na sodišču. Geodeti iz izkušenj vemo, da so tam, kjer so meje slabo urejene, odnosi med sosedi slabi. Zato pravimo, da je treba urejati mejo za naprej,” pove Plešnar.

To ne velja samo za individualne lastnike zemljišč, hiš in stanovanj, temveč tudi za podjetja, občine in državo. Tako bi ob stečaju SCT mnogi lastniki stanovanj v Ljubljani skoraj ostali brez njih zaradi neurejene etažne lastnine. Pri stečaju Kraškega zidarja pa se je v stečajni masi znašla kopica parkirišč, otroških igrišč in zelenic okrog blokov v Sežani. Tudi v teh primerih so geodeti urejali evidence za nazaj. “Da, zadnja leta imamo zelo veliko dela z etažno lastnino,” potrdi Plešnar.

Kjer to ni urejeno, prihaja do težav pri prodaji ali nakupu stanovanj, pri delitvi stroškov za energetsko sanacijo blokov in še marsičesa. Zgodi se celo, da mora lastnik, ki se mu mudi s prodajo stanovanja, plačati ureditev etažne lastnine še za nekaj drugih stanovanj, ker sicer stanovanja ne more prodati.

Slabe so še vedno tudi evidence javne komunalne infrastrukture, opozarja Plešnar: “Veliko vodov poteka po zasebnih zemljiščih in nimajo urejene služnosti ali pa je kataster tako slab, da se ne ve, kje vod poteka.” To zmanjšuje pravno varnost lastnikov in otežuje prodajo nepremičnin. Tudi tu pridejo geodeti ponavadi na teren šele, ko so lastniki ali kupci soočeni s pomanjkljivo evidenco. “Prepogosto nas jemljejo kot nebodigatreba - ker pač nič ne gradimo, temveč izdamo le nek papir,” še doda. A ta papir pogosto reši marsikateri spor in težavo.

MARICA URŠIČ ZUPAN

---