Medvedi se spet sladkajo z medom

Kraške čebelarje je spet obiskal medved. V Vremski dolini je, le tristo metrov od vasi, dodobra uničil čebelnjak. To pa ni prvi, temveč že dvanajsti primer letos na širšem območju Istre, Krasa in Brkinov.

DOLNJE VREME, SEŽANA > “Zelo pametna žival je. Ker sem imel okrog čebelnjaka napeljanega električnega pastirja, ni prijel za vrvico, temveč za jekleni del in ga upognil v tla, in šel čez,” pove Ivan Atelšek, čebelar iz Povirja, ki mu je pred dnevi medved uničil čebelnjak, le tristo metrov oddaljen od Dolnjih Vrem. “Uničil je deset čebeljih družin, naredil za okrog pet tisoč evrov škode. Zdaj moram popraviti tovornjak, nabaviti novo satje ...,” prizadeto našteva Atelšek.

Medvedi so doma že skorja do morja

Ob slabi letini, ki je lani zaradi dežja prizadele vse čebelarje, je to še dodaten udarec za čebelarstvo. Atelškov čebelnjak namreč ni edini, ki ga je v teh dneh obiskal medved: “Uničil je tudi čebelnjake pri Rodiku, Dolenji vasi, Senožečah, Lozicah, ... Škode je zelo veliko.”

Tudi predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč opozarja, da napadi medvedov ogrožajo slovensko čebelarstvo: “Res je skrajni čas, da država sprejme prepotrebne ukrepe in s tem medveda 'prežene' nazaj tja, kamor spada - v gozdove.”

Toda nič ne kaže, da se bodo medvedje s Primorske vrnili v Kočevske gozdove. “Zaradi spremembe okolja, predvsem večje gozdnatosti našega območja, ki daje medvedom boljše zatočišče, medved tu ni več le prehodni obiskovalec, temveč tu stalno živijo in se gibljejo tudi medvedke, ki imajo mladiče,” pojasni lovec Andrej Sila, na sežanski območni enoti Zavoda za gozdove pristojen za divjad in škodo, ki jo povzroča.

Zato se bodo morali ljudje na prisotnost medveda navaditi ne samo v Čičariji, Brkinih in na Vremščici, kjer je prisoten že dalj časa, temveč tudi na Vrheh in spodnjem Krasu - vse do Brestovice pri Komnu, v Istri pa vse do Marezig, pravi Sila. Lani so lovci spremljali medveda, ki se je pojavil v skoraj mestnih Danah pri Sežani, od tam odhlačal proti Vrhovljam in čez mejo do Gropade v Italiji.

Najbolj lačni so spomladi in jeseni

Škoda, ki jo povzročajo medvedje, sicer kljub naraščanju njihovega števila verjetno nikoli ne bo presegla škod, ki jo povzročajo druge vrste divjadi in zveri. “V tem letnem času sicer škode po medvedih dosegajo škode po volkovih, na letni ravni pa naredijo volkovi bistveno več škode,” navaja Sila.

Za razliko od volka je medved pretežno rastlinojeda žival, ki dobi v večjem delu leta dovolj hrane v naravi. Le jeseni, ko si nabira zaloge tolšče za zimo, je te premalo in si rad privošči še kak krepak obrok medu, podobno pa se ponovi ob koncu zime, ko mu zaloga tolšče že skopni, v naravi pa še ni dovolj svežega rastja .

“Še bolj kot med mu tekne čebelja zalega. To je skoraj čista beljakovina, tako sladka in slastna, da ga ne ustavi še tako močna zaščita,” pravi Atelšek. Njegov čebelnjak je bil namreč zavarovan z električnim pastirjem, svetlobnimi in zvočnimi učinki in z žeblji v tleh, pa vse to medveda ni ustavilo.

Vse manj prostora za čebele

Zaradi večjega števila medvedov je država na območju Primorskega lovsko upravljalskega območja lani odredila odstrel štirih osebkov. Poleg teh je pod streli padel še peti, dva sta poginila iz drugih razlogov, tako da jih je skupaj sedem manj. Kljub temu škoda letos ni nič manjša kot lani. “Letos smo imeli na območju primorskega lovsko-upravljalskega območja v prvih dveh mesecih deset škod in marca dve, kar je približno toliko kot lani v enakem obdobju,” našteva Sila. Škoda, ki jo povzroči obisk medveda pri čebelnjaku, pa je različna, še doda: “Če uniči en panj, znaša nekaj sto evrov, če jih povleče iz čebelnjaka več, lahko sega v nekaj tisoč evrov.”

Škodo sicer izplača država kot lastnica divjadi. A z zamudo. “Približno leto do leto in pol ponavadi traja od škode do izplačila. Zato denarja za zadnjo škodo letos sploh ne pričakujem. Vse stroške bom moral nositi sam,” je stvaren Atelšek, ki ob tem opozarja, da čebelarji vse bolj izgubljajo prostor za čebele: “Naselja in njihove okolice so vse bolj onesnažena zaradi izpustov in škropljenja, zato tam čebele ne morejo nabirati zdravega medu. Iz gozdov pa jih preganjajo medvedje. Kam naj jih peljemo?”

MARICA URŠIČ ZUPAN

---