Marentičevi na še eni kadrovski preizkušnji

Občina Postojna izbira novega direktorja Zavoda Znanje, pod okriljem katerega kot najpomembnejša enota deluje Notranjski muzej Postojna. Po načeti verodostojnosti in blamaži s plagiatorstvom nekdanje direktorice, ki jo je nastavila prejšnja postojnska oblast, je nova zdaj pred nalogo, da z odgovornim in ne političnim kadrovanjem zavodu, če ga želi obdržati, zagotovi strokovno vodstvo.

POSTOJNA > Zavod Znanje je po odstopu nekdanje direktorice Brigite Kidrič, ki ji je stolček spodnesla ugotovitev, da je njeno diplomsko delo plagiat, kot vršilka dolžnost vodila Tina Bazjako, dotedanja vodja organizacijske enote Ljudska univerza Postojna. Občina Postojna s prejšnji mesec objavljenim razpisom zdaj išče novega direktorja zavoda.

Kandidatka iz kroga Mi-Znamo

Robert Pavšič, predstavnik Občine Postojna za odnose z javnostjo, nam je povedal, da je na razpis prispelo pet prijav, o imenih pa ni želel govoriti. “Enega kandidata smo pozvali k dopolnitvi vloge, eden pa formalno ne ustreza pogojem. V ožjem izboru so trije kandidati. Postopek naj bi bil zaključen do sredine septembra.”

Po naših neuradnih informacijah sta med resnimi kandidati Tatjana Hvala, koordinatorka projektov v Regijskem stičišču nevladnih organizacij Primorsko-notranjske regije Boreo, in Jure Požar, direktor postojnske nepremičninske agencije Ideja nepremičnine. Slednji nam je kandidaturo tudi potrdil. Za favoritko pa naj bi po nekaterih neuradnih informacijah veljala v postojnski javnosti bolj kot ne nepoznana Vladka Krese, sicer partnerka enega od kandidatov na listi župana Igorja Marentiča Mi-Znamo.

Kot je razvidno iz razpisa, občina, ki bo direktorja imenovala po prehodnem mnenju sveta zavoda za dobo petih let, od kandidata poleg izpolnjevanja splošnih pogojev pričakuje, da ima univerzitetno izobrazbo in najmanj pet let delovnih izkušenj, od tega najmanj tri leta vodstvenih izkušenj oziroma da ima visokošolsko izobrazbo in najmanj sedem let delovnih izkušenj, od tega najmanj pet let vodstvenih izkušenj. Poleg tega mora strokovno poznati področje dela javnega zavoda ter imeti sposobnost organiziranja in vodenja dela. Prijavi pa je moral med drugim priložiti program dela in razvojno vizijo delovanja zavoda za naslednje mandatno obdobje.

“Iščemo dinamičnega človeka, ki bo znal na vsebinski ravni povezati vse strukture, ki jih povezuje Zavod Znanje, torej gospodarstvo, kulturo, turizem, šport in Notranjski muzej. Seveda Notranjski muzej ostaja suverena enota, ki bo delovala po strokovnih merilih,” je poudaril Pavšič.

Spomnimo, da je bil zavod prvotno ustanovljen s ciljem pokrivanja in razvoja področij izobraževanja, športa, kulture in ostalih družbenih dejavnosti, a sta bili kot organizacijski enoti vanj le vključeni nekdanji samostojni zavod Ljudska univerza in kulturni dom, ki pa še vedno nima stalnega programa. Nekdanje vodstvo postojnske občine, na katerega so ves čas leteli očitki, da z ustanovitvijo zavoda odpira novo direktorsko mesto, mu je nato želelo dati težo s sporno pripojitvijo Notranjskega muzeja k zavodu. Kasneje pa je dobil tudi določene naloge na področju podjetništva.

Župan naj spoštuje stroko

“V Civilni iniciativi začenjamo dvomiti, da bo župan zvest svojemu zagotovilu, da bo v zvezi z Notranjskim muzejem spoštoval stroko. Upamo, da Zavod Znanje tudi pod tem občinskim vodstvom ne bo ostal prostor, katerega glavna funkcija je nastavljanje županovih, četudi nestrokovnih kadrov. Notranjski muzej je bistvena enota, ki zavodu daje življenje, ohranjanje njegove podrejenosti zavodu je profesionalna sramota. Notranjski muzej potrebuje direktorja, in to strokovno usposobljenega muzealca, ki ve, kakšna je vloga takšne ustanove, ki ohranja in popularizira dragoceno dediščino na Postojnskem in ki tudi ve, kakšen potencial ima takšna ustanova in kaj lahko Postojni prinese. Kandidatov ne poznamo, govorice pa so zgovorne in ne vlivajo posebnega upanja, da bo izbira ustrezna,” so se odzvali v Civilni iniciativi za samostojen Notranjski muzej.

Ker je glavna in najpomembnejša organizacijska enota zavoda Notranjski muzej, “naj bi bil bodoči direktor muzealec ali naj vsaj naredi strokovni izpit za muzealca, čeprav teh zahtev ni v temeljnih aktih zavoda,” ocenjuje tudi Marjeta Mikuž, vodja Službe za premično dediščino in muzeje pri Narodnem muzeju Slovenije. Posebna skupina pri ministrstvu za kulturo je v preteklosti že podala predloge za dopolnitve zakona z zahtevami o pogojih, s katerimi bi se zavarovali pred neustreznimi direktorji, a so ostali v predalu. Na priporočila Mednarodnega sveta za muzeje pri Unescu pa so nas opozorili še nekateri strokovnjaki s področja muzealstva, ki pa so želeli ostati neimenovani. Opozorili so, da so po svetu posebna muzeološka znanja in poznavanje osnov dediščinskih teorij pogoji, ki jih muzejskim delavcem predpisujejo nacionalni predpisi, pri nas pa niso potrebna, ker običajno zadostuje, da kandidat ustreza občinskemu političnemu lobiju.

VERONIKA R. ŽENKO

---