Mar ljubljanska šola odloča o sežanski?

Potem ko so se na sežanski srednji šoli sredi decembra veselili odobritve programa medijskega tehnika, ki bi v Sežano prinesel več dijakov, jih je pred nekaj dnevi ministrstvo obvestilo, da končnega soglasja ne bo izdalo. Tudi zato, ker mu nasprotuje Srednja grafična in medijska šola v Ljubljani.

SEŽANA >Ministrstvo za izobraževanje je Šolskem centru Srečka Kosovela decembra potrdilo izvajanje programa medijskega tehnika, v katerega bi se lahko v prihodnjem šolskem letu vpisalo 28 dijakov. Tik pred razpisom vpisa v srednje šole, ko bi začeli predstavljati program na informativnem dnevu, pa jim je isto ministrstvo predlog zavrnilo: “Ministrstvo je sprva predlog šole potrdilo, ob natančnem pregledu elaborata šole pa programa nismo razmestili, saj šola ne izpolnjuje kadrovskih in prostorskih pogojev, da bi zagotovila kakovostno izvajanje programa,” so z ministrstva pojasnili svojo odločitev.

“Ne” z ministrstva le na daljavo

Ravnatelj sežanske srednje šole Dušan Štolfa na pojasnilu ministrstva pravi: ”Čudi me obrazložitev, da ne izpolnjujemo prostorskih in kadrovskih pogojev, saj v tem času noben predstavnik ministrstva ni prišel pogledat v Sežano, če je to res ali ne.” Štolfa zato odločno zavrača tako obrazložitev.

V programu aranžerskega tehnika namreč izvajajo kar nekaj predmetov, ki so povezani z vsebinami medijskega tehnika, zato bi večina profesorjev poučevala v obeh programih. Za poučevanje na novi smeri bi morali zaposliti le še grafičnega inženirja za polovični delovni čas. Na voljo imajo tudi večino tehnične opreme, manjkajoče bi zagotovili v Visokošolskem središču Sežana.

Gospodarstvo podpira sežanski program

In kar je najpomembnejše, z več primorskimi podjetji so sklenili pismo o nameri za delovno prakso za 48 dijakov, kar pomeni, da bi se učili z njihovo tehnološko opremo, od digitalne do tiskarske. Med njimi je tudi četrto največje grafično in tiskarsko podjetje na Slovenskem, Grafika Soča iz Nove Gorice, ki je opremljeno z najsodobnejšo tehnologijo. Direktorica Majda Fabiani izpostavlja, da podpirajo program medijskega tehnika v Sežani, “ker je tudi na Primorskem zelo dobro razvita grafična in tiskarska dejavnost. V našem podjetju bi prakso zagotovili štirim do petim dijakom na leto. Pri praktičnem delu pouka so poleg znanj iz priprave na tisk za naše in nam sorodna podjetja zelo pomembna tudi znanja iz tiskarstva, kar najbolj pogrešamo pri mladih oblikovalcih. Po besedah ravnatelja Štolfe bi ta znanja dijakom v novem programu v okviru vsebin, ki jih šola lahko prosto izbira, zagotovili. Kar nas je med drugim tudi prepričalo, da ta program podpremo.”

Damijan Čeh iz sodobno opremljenega sežanskega podjetja DTP Studio pa meni, da bi bilo za šolo nesmiselno, če bi za potrebe novega izobraževalnega programa kupovala drago opremo, saj je ta aktualna le nekaj let, nato zastari. “Dijaki bi se praktičnih vsebin, med drugim digitalne priprave na tisk in tiskanja, učili pri nas podjetnikih, ki jih podpiramo. Ker je na Primorskem veliko tovrstne dejavnosti in so trendi na tem področju v porastu, je povpraševanja po novih kadrih, vsaj v naši grafično-tiskarski dejavnosti, veliko.”

Ljubljanska šola določila usodo sežanske

Na odločitev ministrstva je vplivalo tudi mnenje Srednje medijske in grafične šole Ljubljana, ki program medijskega tehnika izvaja 15. leto in v tem šolskem letu šteje 551 vpisanih, nekaj čez deset naj bi jih bilo Primorcev, vendar pa se zadnjih nekaj let bori, da zapolni vsaj en oddelek za grafičnega tehnika. Ravnateljica Ana Šterbenc je odločna: “Vzpostaviti program medijskega tehnika ni tako enostavno, zahteva ustrezen strokovni kader in predvsem drago opremo. Če tega ni, je kvaliteta izobraževanja zelo slaba. Otroci pa imajo pravico do kakovostnega šolanja. Če so se v Sežani za to odločili, ker se jim znižuje vpis in bi radi z novim programom pridobili še nekaj dijakov, je to zgrešena poteza.” Ravnateljica še pojasni, da je vse manj zanimanja za vpis v program grafičnega tehnika, zato dodaja: “Če bomo širili mrežo medijskih tehnikov, čez nekaj let ne bomo imeli več grafičnih tehnikov, ki pa jih gospodarstvo nujno potrebuje.”

Na ministrstvu za izobraževanje so nam odgovorili, da so ob odločitvi, zakaj programa Sežani niso dodelili, poleg mnenja Srednje medijske in grafične šole Ljubljana upoštevali tudi pripombe obrtne in gospodarske zbornice. Na Obrtno podjetniški zbornici so nam povedali, da že nekaj let spremljajo širjenje izobraževalnega programa medijskega tehnika. “V šolskem letu 2000/2001 je bil razpisan en oddelek, v šolskem letu 2013/2014 pa 13 oziroma 364 vpisnih mest, hkrati pa se je povečalo tudi število šol, ki program izvajajo,” je pojasnila Mira Črešnar. Na vprašanje, ali jih je preveč ali premalo, je dejala le, da medijski tehniki niso deficitarni, da pa je lahko bolj iskan del profila. Ksenija Lipovšček, ravnateljica majhne srednje šole v Radovljici, kjer izobražujejo tudi medijske tehnike, pa je povedala, da njihovi dijaki večinoma dobijo službo, posebej iskani so tisti z znanji spletnih aplikacij, ki jih rabijo skoraj vsa podjetja. Zatrdila je tudi, da težav z drago opremo niso imeli, ker so jo nakupili s pomočjo sponzorjev. Z Gospodarske zbornice odgovora včeraj nismo dobili, v postojnski, koprski in novogoriški pa o kakšnem negativnem mnenju niso vedeli ničesar. “Mi vse take pobude tehtno presodimo in če gre za razvoj šole, se še ni zgodilo, da bi dali negativno mnenje,” je povedal predsednik koprske zbornice Tomaž Može. MUZ

Sežanski ravnatelj Dušan Štolfa napoveduje, da bodo, velikemu zanimanju pa izobraževanju medijskega tehnika navkljub, ki so ga preverjali po 40 primorskih osnovnih šolah, za zdaj še več pozornosti posvetili programu aranžerskega tehnika in v njegove izbirne vsebine vključili čim več takih, ki bi jih sicer poučevali na smeri medijskega tehnika.

PETRA MEZINEC,LEA KALC FURLANIČ

---