Manj podpore, manj vetrnih elektrarn

“Ne, projekta ne opuščamo,” je Aleš Musić zanikal namige iz več virov, da so priprave na vetrni park Senožeška brda zaradi finančnih težav podjetij družine Musić zastale. So pa zmanjšali število predvidenih vetrnic s 40 na 15 do 20, ker za večje elektrarne ni več obratovalne podpore.

SENOŽEČE, LJUBLJANA > Iz več virov so se v zadnjih tednih pojavili namigi, da ima družba Vepa, katere večinski lastnik je Oskar Marko Musić, finančne težave in da dolguje mnogim, ki so doslej zanjo opravljali storitve pri načrtovanju vetrnega parka Senožeška brda. Ker naj ne bi uspela zagotoviti evropskih virov za financiranje projekta, pa naj bi bil vetrni park tako rekoč že odpisan.

Toda direktor Vepe Aleš Musić je v pogovoru za Primorske novice te namige zavrnil: “Ne, vetrnega parka Senožeška brda ne opuščamo. Pravkar poteka nameščanje merilnega stolpa za meritve vetrnega potenciala.”

Manjša podpora, manj vetrnic

So pa zaradi sprememb, ki jih je prinesel nov energetski zakon, oklestili število predvidenih vetrnic. Po novem je namreč obratovalna podpora predvidena samo za elektrarne do 50 megavatov moči. Tej spremembi se je prilagodila tudi Vepa. “Gradnja elektrarne, kot smo jo predvideli sprva, bi bila ekonomsko neupravičena,” je povedal Musić.

Pred dvema letoma, ko so dali pobudo za Državni prostorski načrt Park vetrnih elektrarn Senožeška brda, je Vepa v njem načrtovala do 40 vetrnih elektrarn z močjo tri megavate. Torej skupaj 120 megavatov in proizvodnjo 280 gigavatnih ur električne energije. Za to bi po tedaj veljavnih zakonih in pravilih od države prejeli obratovalno podporo 43,17 evra na megavatno uro. Tedaj je namreč država omogočala takšno obratovalno podporo vetrnim elektrarnam z močjo od 10 do 125 megavatov, z novim energetskim zakonom pa le še manjšim.

Vepa je zato zmanjšala število predvidenih vetrnic. “Zdaj jih predvidevamo od 15 do 20, odvisno tudi od tega, kaj bo pokazala celovita presoja vplivov na okolje. Nekaj smo jih že umaknili tudi v skladu s smernicami o oddaljenosti od bivalnega okolja,” pojasnjuje Musić.

Na odločitev o črtanju posamičnih stojišč bodo tako vplivale meritve vetra, od katerih je odvisna njihova ekonomska upravičenost, in okoljske smernice. Te zadnja leta vetrne elektrarne vse bolj odmikajo od naselij.

Neplačani računi

Toda je Vepa finančno sploh sposobna izpeljati nadaljnje priprave na gradnjo vetrnic, glede na to, da po neuradnih informacijah še ni poravnala računov niti dosedanjim izvajalcem? “Z vsemi podjetji se dogovarjamo in pričakujem, da bomo v kratkem tudi končali razgovore. Dolgove bomo sanirali,” Musić posredno priznava, da Vepa računov ni plačala.

Kljub temu je optimist, saj trdi, da “bomo projekt nadaljevali z isto ekipo.”

Postopek sprejemanja državnega prostorskega načrta za Park vetrnih elektrarn Senožeška brda se sicer nadaljuje v nasprotju z voljo krajanov KS Senožeče. Ti so se maja lani na izjemno dobro obiskanem referendumu (udeležilo se ga je kar 64 odstotkov upravičencev) odločno izrekli proti temu, da se na območje njihove krajevne skupnosti v prostor umeščajo vetrne elektrarne. Proti je glasovalo 58,2 odstotka prebivalcev, za 40,2 odstotka, 1,6 odstotka glasovnic je bilo neveljavnih. Proti postavljanju vetrnic se je izrekel tudi divaški občinski svet.

Investitor je “v sklepni fazi”

Poleg “drobiža”, ki ga Vepa potrebuje za pripravo dokumentacije, pa mora zbrati tudi denar za postavitev elektrarn. Čeprav je bilo zadnje čase slišati, da so nekateri poskusi pridobivanja denarja propadli, Musić trdi, da “smo v zaključni fazi razgovorov z investitorjem.”

Obenem pa doda, da so prav pri iskanju virov financiranja izkusili, da ob naravnih pogojih in vetrnem potencialu, kakršen je v Sloveniji, dobički pri vetrnih elektrarnah niso veliki. Ti naj bi po njegovih besedah znašali od 10 do 20 odstotkov. Seveda pa na donos poleg vetra vplivajo tudi obratovalne podpore ali (pri majhnih elektrarnah) zagotovljene cene odkupa. Brez teh te elektrarne sploh ne bi bile donosne.

Glede na nedavne izjave Antona Možeta, da bodo kmalu postavili prve vetrnice v soseščini Senožeških brd, na Zajčici, smo Musića vprašali še, ali se morda kaj dogovarjajo - bodisi glede navezave na elektroenergetsko omrežje, bodisi glede same naložbe. Pa je to zanikal. “Razmišljamo pa, da bi bilo dobro, da se različni investitorji usedemo skupaj in se pogovorimo glede določenih stroškov. Zagotovo bomo tu iskali sinergije.”

MARICA URŠIČ ZUPAN

---