Malomarneži ogrozili gozdove sosedov

Zaradi množične razmnožitve podlubnikov bodo škodo utrpeli tudi odgovorni lastniki, ki so svoje gozdove po žledu pravočasno počistili, a se je lubadar zdaj vanje razširil iz sosednjih, nepočiščenih ali neustrezno počiščenih gozdov, tako zasebnih kot državnih. Resna ovira je tudi dolgo čakanje na prezasedene izvajalce. Napaden les medtem izgublja na vrednosti. Padec cen pa je pričakovati tudi zaradi velike količine manj kakovostnega lesa, ki bo prišel na trg.

POSTOJNA “Prejšnji teden smo iz našega gozda odpeljali približno 80 kubičnih metrov lesa, ki smo ga morali posekati zaradi razmnožitve lubadarja. Prepričani smo, da se je razširil iz sosednjega, državnega gozda, ki po žledu ni bil počiščen. Čistiti so ga začeli šele pred 14 dnevi. Vsi ostali lastniki na tistem območju, tudi ostali sosedi, smo gozd pravočasno počistili prav zato, da ne bi kasneje prišlo do težav z lubadarjem, ki smo jih sicer pričakovali,” nam je včeraj povedal Rok Kolar, lastnik gozda iz Planine.

Nezinteresirani, malomarni ali brez izvajalca

“Glavna težava je v tem, da nekateri lastniki po žledu svojih gozdov niso pravočasno počistili, pri čemer se nekateri za to enostavno niso zmenili, drugi pa niso dobili izvajalca. Med ljudmi pa je tudi precej takšnih, ki so delo opravili malomarno in niso upoštevali gozdnega reda niti niso pravočasno odpeljali hlodovine,” razlaga Kolar, ki se v okviru popoldanskega s. p. tudi sam ukvarja z gozdarskimi storitvami. V teh dneh je s klici lastnikov dobesedno zasut. “Od vsepovsod me kličejo. Trenutno sem zaseden za dva meseca vnaprej in moramo zato številne zavrniti. Sicer pa že od žleda naprej tako rekoč nisem ustavil dela.” V teh dneh ga ovira tudi vročina. “Začenjamo že ob 4. uri zjutraj in delamo do kosila, nato pa ponovno šele pozno popoldne.”

Kolarja smo včeraj dopoldan zmotili med delom v gozdu starejše sovaščanke Marte Filipič. “Gozd je lepo imeti, dokler je moška sila pri hiši, ko je nimaš, je breme,” nam je zaupala, da je po moževi smrti gozd ostal njena skrb, saj se otroci s tem ne ukvarjajo in za to niti nimajo znanja. “Srečo imam, da je tako priden izvajalec v vasi, drugače ne vem, kaj bi. Naredil mi je uslugo in priskočil na pomoč.”

Les se bo kopičil

Ker bi moral predolgo čakati na izvajalca, je sam poprijel za delo tudi Janez Rebec iz Postojne, ki ima gozd v bližini Koče Mladike. “Žarišče se je pojavilo zelo hitro. Lubadar se na nesaniranih območjih hitro množi in seli naprej, zato ga je težko zajeziti. Na podlagi odločbe zavoda smo hitro reagirali. Ker smo usposobljeni in imamo opravljene tečaje, smo drevesa posekali sami. To so bile še zadnje velike smreke v našem gozdu, ki v žledolomu niso bile poškodovane, samo vrhove so imele polomljene in bi se zato lahko obnovile. Zdaj bo treba skoraj eno celo generacijo počakati, preden bomo spet lahko kaj dobili od gozda, če se takšni dogodki seveda ne bodo ponovili,” nam je povedal Rebec. S sečnjo so pohiteli tudi zato, da so lahko les še relativno ugodno prodali.

“Za lastnike je najbolje, da čim prej reagirajo, ker les izgublja na kakovosti. Poleg tega bo zdaj v zelo kratkem času na trg prišla izredno velika količina embalažnega lesa, ki ga naši lesni obrati ne bodo mogli sprejeti. Poletje pa je tudi čas remontov in kolektivnih dopustov, ko lesni obrati stojijo. Zato se bojim kopičenja tovrstnega lesa na kamionskih cestah in v skladiščih. Če je bila po žledu na trgu različna struktura sortimentov, dobrih in slabih, bo zdaj več slabih. Vse te količine, ki bodo zdaj prihajale na trg, bo težko sproti plasirati v predelavo. Zaradi velikih količin je pričakovati tudi nižje cene,” je ocenil Matej Biščak, direktor Kmetijsko gozdarske zadruge Pivka, ki se ukvarja z odkupom lesa, delno pa tudi s posekom in spravilom lesa. Prednost pri tem imajo njihovi člani in stalne stranke, ki so aktivni lastniki. “Zaradi neaktivnih lastnikov pa bodo težave na terenu zgolj še večje,” opozarja Biščak.

Je preveč popuščala tudi stroka?

Vladimir Dekleva iz podjetja Taksus, gozdarski inženiring iz Prestranka, medtem opaža, da se zdaj nanje zaradi prejetih odločb z zamudo vendarle obračajo tudi tako imenovani urbani lastniki oziroma lastniki, ki ne živijo od gozda in nimajo pravega odnosa do njega, medtem ko neodzivni ali neznani lastniki še vedno ostajajo problem, za katerega bo država le morala najti rešitev.

Z vidika razmnožitve podlubnikov so po Deklevovih besedah namreč najbolj problematični prav gozdovi, kjer je veliko lastnikov z manjšimi posestmi in kjer sanacija ni bila izvedena pravočasno, dovolj kvalitetno in s pravo mero intenzivnosti. Trenutno alarmantno stanje v gozdovih je bilo zato pričakovano. Del odgovornosti pa po Deklevovem mnenju nosi tudi stroka, ki kljub pomislekom izvajalcev ni pravočasno intenzivirala sanacije oziroma je dopuščala, da se je v gozdovih puščalo tudi poškodovane smreke.

VERONIKA R. ŽENKO

---