Male človeške ribice že jedo same

Prvim izleženim ličinkam človeške ribice v Postojnski jami že dodajajo hrano. Posebni posnetki so v soboto razveselili skrbnike, ki jih je skrbelo, da ličinke morda ne bodo zmogle jesti. V četrtek pa je v posebnem jamskem laboratoriju iz ovojnice zlezla tudi zadnja ličinka, iz 64 jajčec se je tako izleglo 22 ličink.

POSTOJNA > Čeprav imajo ličinke na trebuščkih še nekaj zalog rumenjaka, s katerim bi lahko preživele še nekaj časa, so jim skrbniki v jami že začeli dajati hrano. V petek so najstarejšim in največjim ličinkam ponudili črvičke, za vsako ribico po enega.

V soboto zjutraj je v posodi ostal samo še eden. Posnetek IR-kamere je razblinil bojazen, da ličinke morda ne bodo zmogle jesti. Tudi danes so si ribice privoščile malico. Hrana nekatere sprva zmede, nekatere se je celo malo bojijo in pred njo pobegnejo.

Iz 64 jajčec se je izleglo 22 ličink

Prejšnji teden se je zaključilo tudi izleganje človeških ribic. “V sredo se je po nekaj dneh mencanja izlegel naš Počasne. Ta ličinka je namreč precej dni lezla iz ovojnice in se nato pomaknila spet vanjo, kot da bi si vzela čas za premislek, ali je zunaj vse v redu,” so v Postojnski jami zapisali v sporočilu za javnost.

Naslednji dan se je izlegla še zadnja, ki so jo poimenovali Jojo, saj je visela s kamna na tanki nitki in se zibala. Zanimivo je, da sta tudi zadnji ličinki po velikosti in razvoju že zelo podobni preostalim, ki so se izlegle dosti pred njima. Skrbniki sklepajo, da so prekoračile rok in se v ovojnici razvijale, kot da bi bile že zunaj nje.

Iz izleženih 64 jajčec se je izleglo 22 mladih ličink. Vse so v jamskem laboratoriju, ki je sprva deloval kot improvizirano nadzorovano okolje za jajčeca, ki so jih morali umakniti od okuženih jajčec. Iz tega je počasi nastajal pravi laboratorij, prilagojen potrebam ličink in biologov.

Ličinka se kobaca in skriva v blatu

Eni od ličink so pripravili pravo naravno okolje, saj so ji v posodo namestili petrijevko z blatom iz enega redkih neoporečnih delov reke Pivke. Ličinki ni prijalo samo blato, po katerem se zdaj kobaca in skriva, ampak ji je ustrezala tudi petrijevka, pod katero je zlezla. Ker se človeške ribice zaradi občutka varnosti rade stiskajo ob kamne, so tudi drugim začeli nameščati sterilna steklena skrivališča.

Čeprav so ličinke s prehranjevanjem pokazale, da gre njihov razvoj v pravi smeri, še vedno ni časa za oddih skrbnikov. Sedaj bodo počakali, da začnejo jesti vse ličinke, saj bodo tako videli, koliko ribic se bo razvijalo naprej.

Biologi morajo sedaj premišljeno in pametno načrtovati vse nadaljnje korake in skrb za ličinke, tudi ko bodo postale mladiči.

STA

---