Luči bodo varčnejše

“Ta glavna luč v vasi, ki osvetljuje križišče treh ulic, ne sveti že pet mesecev. Sem klical električiste, pa se izgovarjajo, da niso več pristojni za menjavanje žarnic,” je uredništvu Primorskih novic potarnal vaščan iz ene od vasi v sežanski občini. Ko smo preverjali, kdo bi moral zamenjati žarnico, se je izkazalo, da je Občina Sežana zamenjala vzdrževalca javne razsvetljave in da zato marsikateri občan ne ve, kam naj se obrne.

SEŽANA, DIVAČA, KOMEN > Vrsto let je za vso javno razsvetljavo v sežanski občini skrbelo podjetje Elektro Primorska. Če je pregorela žarnica (ali po novem sijalka) na ulici, so ljudje imeli v imeniku zapisano številko, kamor so sporočili okvaro. Ali pa so celo osebno poznali “električista” na Elektru Primorska, ki so mu povedali, katera svetilka ne gori. In ti delavci so večinoma tudi natančno poznali lokacije svetilk.

Občina Komen je sklenila koncesijsko pogodbo za dobavo, postavitev, vzdrževanje in izvajanje javne razsvetljave ter pogodbo o prenovi javne razsvetljave 29. julija lani. Koncesionar, družba Javna razsvetljava, d.d. Ljubljana, je začel menjavati prve svetilke 9. oktobra v vaseh Volčji Grad, Coljava in Gabrovica pri Komnu, nato so sledile še ostale vasi. “Do decembra je bila vsa menjava končana,” je povedal Erik Modic s komenske občine. Prav ta občina je bila pri porabi energije za javno razsvetljavo med najbolj potratnimi v Sloveniji, saj se je s porabo 113 kilovatnih ur na prebivalca uvrščala na nezavidljivo četrto mesto. 750 javnih svetilk, kolikor jih je stalo po občini, je vsako leto porabilo kar 400.000 kilovatnih ur električne energije. “Zdaj smo s porabo 43,6 kilovatne ure na prebivalca že pod mejo, ki jo določa uredba,” ugotavlja Modic. Da so to dosegli, pa niso samo zamenjali potratnih žarnic z varčnejšimi sijalkami, temveč so nekatere svetilke tudi odstranili, saj so jih v preteklosti ponekod postavljali tudi po nepotrebnem. Res pa je, priznava Modic, da v nekaterih novih soseskah kakšna svetilka tudi manjka.

Do novih svetilk s koncesijo

A zdaj je drugače. Tudi sežanska občina je, celo med zadnjimi, morala slediti evropskim predpisom, ki državam nalagajo varčnejšo in okolju prijaznejšo javno razsvetljavo. Slovenija je natančne pogoje predpisala leta 2007 z uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, po kateri mora biti do konca leta 2016 vsa javna razsvetljava takšna, da poraba energije zanjo ne bo presegala 44,5 kilovatne ure na prebivalca. Večina občin je to porabo krepko presegala, med njimi tudi sežanska. Da bi jo zmanjšala, je morala zamenjati večino svetilk z varčnejšimi sijalkami ter s takimi svetili, ki svetijo samo navzdol, ne pa tudi navzgor v nebo.

Leta 2013 je objavila Javni razpis za podelitev koncesije za opravljanje lokalne gospodarske javne službe dobave, postavitve, vzdrževanja in izvajanja javne razsvetljave v Občini Sežana. Tako kot pred njo že divaška in komenska občina, je tudi sežanska podelila koncesijo na način, da koncesionar prenovi celoten sistem javne razsvetljave, občina pa financira prenovo s prihranki električne energije. Koliko stane prenova javne razsvetljave, je odvisno od njenega stanja, števila svetil in velikosti občine. V manjših občinah naj bi po neuradnih podatkih prenova stala od četrt do pol milijona evrov, pri večjih pa tudi več kot milijon.

Sežanska občina je imela z razpisom nekaj težav, na koncu se je nanj prijavilo isto podjetje kot v Divači in Komnu - Javna razsvetljava, d. d., iz Ljubljane. Nekatera manjša lokalna podjetja, ki so tudi razmišljala o prijavi na razpis, so tedaj sicer namigovala, da je bil razpis prirejen za Javno razsvetljavo in da se tudi zaradi tega nanj ni prijavilo podjetje Elektro Primorske, vendar so nam tam to zanikali: “Osnovna dejavnost družbe Elektro Primorska je distribucija električne energije, zato naša razpoložljiva sredstva iz tekočega poslovanja vlagamo v to osnovno dejavnost oziroma vzdrževanje in širitev elektrodistribucijskega omrežja. To je tudi osnovni razlog, da se nismo prijavili na razpise za prenovo javne razsvetljave v občinah, ki objavljajo javne razpise za prenovo javne razsvetljave z omenjenim načinom podelitve koncesije,” so nam včeraj odgovorili z Elektra Primorske.

Nepopoln kataster javne razsvetljave

Zaradi zapletov z razpisom je sežanska občina sklenila pogodbo z izbranim izvajalcem šele konec preteklega leta, zato bo do zamenjave svetil minilo še nekaj časa. “Najprej moramo narediti pregled, meritve in pripraviti možne rešitve,” je povedal direktor Javne razsvetljave Stanko Furlan. Tudi Sežana nima dobrega katastra javne razsvetljave, saj je nekatere luči postavila občina, druge Elektro Primorska, tretje kar vaščani sami, ...

Šele potem bodo šli v zamenjavo svetil. Vsekakor bodo morali zamenjati vse svetilke v obliki balona, ki svetijo navzgor in namestiti takšne, ki imajo ravno spodnjo ploskev. In prav v tem času prihaja do težav po naseljih. “V naši ulici gorita samo dve od štirih svetilk,” nam je včeraj potarnal domačin neke druge vasi, ko smo spraševali, ali so zaradi zamenjave skrbnika javne razsvetljave ulice kaj bolj temne. “Če nam bodo hodili menjavat žarnice Ljubljančani, si boljšega stanja ne moremo obetati,” pa je povedal predsednik ene izmed krajevnih skupnosti. Tam sicer že vedo, da morajo zdaj napake sporočati Urošu Colji na sežansko občino in ne več na Elektro Primorske.

Če pregori luč ...

Toda glede na izkušnje iz sosednjih občin ni nujno, da bodo sijalke javne razsvetljave po kraških vaseh res menjavali delavci ljubljanske javne razsvetljave. V Komnu in Divači namreč nujna dela za koncesionarja iz Ljubljane opravljajo delavci Elektra Primorske. “V primeru občine Sežana trenutno s koncesionarjem še nimamo sklenjene pogodbe o sodelovanju, za občini Divača in Komen pa je taka pogodba že sklenjena,” je sporočila Tjaša Frelih iz Elektro Primorske.

Furlan pa je dodal, da imajo z Elektrom Primorske v divaški in komenski občini sklenjeno pogodbo za nujna intervencijska dela (če denimo na svetilko pade drevo ali če je poškodovana v prometni nesreči), medtem ko redno menjavanje sijalk izvajajo sami. “Po pogodbi moramo to izvesti v dveh dneh. Občani pa lahko okvare sporočajo občini ali neposredno nam prek spletne aplikacije ali po telefonski številki, ki deluje 24 ur na dan,” zagotavlja Furlan.

Porabijo manj, plačajo pa skoraj enako

Divaška občina je bila druga v državi in prva na Primorskem, ki je prenovo javne razsvetljave financirala s prihranki. Zdaj ugotavlja, da je porabo energije res zmanjšala za 30 odstotkov, računa pa ne toliko, ker so se v tem času povečale dajatve na električno energijo.

Razpis za prenovo javne razsvetljave so v divaški občini objavili že leta 2009, pogodbo z izvajalcem pa je sklenil še predprejšnji župan Matija Potokar, maja 2010. Divaška občina pa je bila prva na Primorskem in druga v Sloveniji, kjer je ta posel dobilo ljubljansko podjetje Javna razsvetljava, d. d. “Dobili smo dve ponudbi, to podjetje pa izbrali zato, ker je ponudilo boljše pogoje glede odpravljanja napak,” je povedal v. d. direktorja divaške občinske uprave Iztok Felicjan.

Koncesionar je moral pregledati nekaj čez 500 javnih svetilk in neustrezne zamenjati, uredil je tudi kataster javne razsvetljave, ki je bil prej zelo slab in pomanjkljiv.

“Občina Divača je bila druga v državi, kjer smo šli v prenovo na način, da jo financiramo s prihranki,” je včeraj za PN povedal direktor Javne razsvetljave Stanko Furlan. Na vprašanje, ali se jim je naložba že povrnila, pa je odgovoril: “Se še poplačuje. To so dolgoročni projekti. Da se nam bodo stroški poplačali, bomo potrebovali od deset do 15 let.” Koncesijsko pogodbo imajo v divaški občini sicer sklenjeno za 20 let.

Ena izmed zahtev v pogodbi je bila, da se poraba energije za javno razsvetljavo zmanjša za 26 odstotkov glede na leto 2008. V občini ugotavljajo, da se je poraba energije res zmanjšala za skoraj 30 odstotkov, kar pomeni precejšen prihranek, dodatno so zmanjšali tudi ceno energije, ker so se prijavili na skupno javno naročilo države za občine in javne zavode. “Žal pa skupni račun ni toliko nižji, kot smo pričakovali, ker je država povečala večino dajatev na porabo električne energije in uvedla nekatere nove, nekateri stroški pa so fiksni ne glede na porabo. Zato smo finančno ostali skoraj na istem kot prej,” ugotavlja Felicjan.

MARICA URŠIČ ZUPAN

---