Lubadar se ne ozira na birokracijo

Brez zelo hitrega in aktivnega pristopa lastnikov gozdov bo širjenje podlubnikov nemogoče zajeziti. A če od prvih znakov, da je drevo napadeno, do izleta hrošča na druga (zdrava) drevesa mine približno 15 dni, ravno tolikšen pa je tudi rok za prevzem upravne odločbe, je jasno, da birokracija ni na strani varstva gozdov. Na Zavodu za gozdove Slovenije pričakujejo rekordno škodo. Po realističnih scenarijih bo napadenih 1,5 milijona kubičnih metrov lesa, škoda pa bo dosegla skoraj 100 milijonov evrov.

LJUBLJANA > “Prenamnožitev podlubnikov bo po vseh izkušnjah naraščala še dve do tri leta, umirjala pa se bo naslednja tri. Pred nami je torej najmanj šestletno obdobje, ki ga bomo lahko poimenovali obdobje lubadarja. Kako visoka bo škoda, pa bo odvisno predvsem od hitrosti našega ukrepanja,” lastnike gozdov poziva Jošt Jakša, generalni direktor direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo na kmetijskem ministrstvu.

Cena pade za dve tretjini

Čas za ukrepanje je izjemno kratek. “Razvojni ciklus od zaleganja jajčeca do izleta hrošča je pet do šest tednov. Za to, da opazimo znamenja, da je drevo oslabljeno, in se organiziramo, imamo 10 do največ 20 dni. Če drevo posekamo, ko je lubadar že izletel, pa v smislu varstva gozdov nismo naredili nič, prav tako pa smo tudi sami odpeljali le nevredno celulozo, ki jo lahko prodamo po največ 35 namesto vsaj po 60 evrov za kubični meter,” je ponazoril. Za zdravo hlodovino oziroma hlodovino v zgodnji fazi napada podlubnikov (nepomodreno) pa lahko lastniki trenutno iztržijo približno 88 evrov.

Toda kljub temu, da nepravočasen posek pomeni razvrednotenje lesa, na zavodu ocenjujejo, da je približno 20 do 25 odstotkov sanacije prepozne.

“Zakon o splošnem upravnem postopku ni pisan gozdarjem na kožo, posebej ne v takih razmerah. Odločbe imajo rok, kakršnega pač imajo in ljudje se lahko izogibajo,” pravi Damjan Oražem, direktor Zavoda za gozdove. V skrajnem primeru se poslužujejo tudi izvršilnih postopkov, za katere pa je letno namenjenih le 100.000 evrov, kar ob takih prenamnožitvah podlubnikov in tako visokem deležu neaktivnih lastnikov ne zadošča. Dodaten problem so lastniki v tujini ali pokojni lastniki brez znanih dedičev.

V zvezi s problematiko velikega pomanjkanja izvajalcev pa tako na zavodu kot na ministrstvu lastnikov svetujejo, naj se povežejo.

Škoda bi lahko presegla škodo po žledu

Glede na dosedanje razsežnosti napada podlubnikov na zavodu ocenjujejo, da bo po realističnem scenariju napadenega 1,5 milijona kubičnih metrov lesa, po pesimističnih pa celo do štiri milijone. Škoda bo znašala od 100 milijonov do 250 milijonov, kar je več kot je bila ocenjena škoda po žledu.

Bi takšen scenarij z boljšim odzivom po žledolomu lahko vsaj delno omilili? Egon Rebec, svetovalec za področje gozdarstva s Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, ocenjuje, da to bilo težko - zaradi razsežnosti poškodb in spleta vseh ostalih okoliščin, od vremenskih razmer do stanja na trgu z lesom in pomanjkanja izvajalcev. “Mogoče bi v smislu sanacije lahko več naredili predvsem v državnih gozdovih z drugačno regulacijo koncesijskih pogodb, ki bi omogočile preselitve izvajalcev. Drugi problem je naš trg z lesom. V glavnem gre ves les v tujino, tujina pa je sprejela tisto, kar je želela.”

Brutalno spravilo lesa

Dr. Franc Pohleven iz oddelka za lesarstvo na biotehniški fakultete pa je včeraj za PN ocenil, da nas je poleg ujme in lubadarja prizadela še ena nesreča, o kateri pa se v javnosti ne govori. “Gre za brutalno spravilo lesa. Veliko škodo v naših gozdovih povzročajo vlake. Do vsakega drevesa so narejene prave avtoceste. Struktura zemlje je tukaj spremenjena, koreninski sistem uničen. Če so drevesa zdaj napadli lubadarji, jih bodo čez nekaj let gobe,“ je na neustrezen pristop izvajalcev opozoril Pohleven.

VERONIKA R. ŽENKO

---